300, sploh ne morem verjeti, da je že toliko dni mimo. Ko vsak dan pišeš blog, se še bolj zavedaš, kako hitro - prehitro, čas leti.
Danes smo bili bole leteči. Žak je dopoldne preživel v Črnučah pri dedku in babici. Abi kar ni dojela, ko sem jo sredi dneva odpeljala domov. Saj je prišla popoldne spet na sprehod, samo to ni to.
Vem, da ni dobro za otroka, ampak zvečer ga tako lahko še za nekaj minut drživa pokonci. Nekako drživa, da gre spat do osmih. In če je že prej zaspan, televizija pomaga za 10 - 15 minut.
Boga reva, sem jo vzela prej iz Črnuč. Sploh ni bilo isto, ker je bil tam še Žak.
Malo sem se ji odkupila, ko sva šle v pekarno in je dobila rogljiček.