~296~ Od A do Ž

Navdušenje, ker je lahko jedel najin zajtrk. malo jogurta, ki sem mu ga odstopila. Pa to sploh ni bilo tako dobro, kot je bilo odlično to, da je lahko sam dal žlico v usta.

 Za kosilo se nam je že malo mudilo, ker smo bili povabljeni k mojim. Zato smo Žakovega shladili kar na balkonu. Abi ga čuva, da ga kdo ne poje.

Od kar imamo že veliko koščke, ki jih mora grist, porabimo tudi pol ure, da poje.

Je pa zato na koncu toliko bolj vesel in sit.

Spet je bil ves važen v svojem stolčku.

Abi pa čisto šokirana, ko sem ji rekla, da gre z nami domov. Ne, to pa ne. Sta zvečer prišla skupaj. Da ne bi šla skupaj na sprehod in ne bi preživela skupaj popoldneva...to bi res bila katastrofa, za oba.