Neko neumno naključje se nama ponavalja, da se vse dogaja na 24-tega. 24-tega novembra, se je poslovila Bajka, 24-tega decembra bi se skoraj poslovila Abi in 24-tega januarja, bi se poslovila Lizica, pa smo rekli, da naj pride domov, da bo spoznala Žaka.
Res je prišla domov in ga spoznala.
Zbrala je še vso svojo ljubezen in ga je grela s svojim telesom.
A ljubezen ni premagala bolezni.
Poslovila se je od Abi.
In odšla je k Bajki.
Lepo se imejta, punci moji. Liza, povej Bajki, kako lep in priden je Žak. In kako žal mi je, da ga ni mogla videti. Čeprav vem, da nas gleda in pazi vsak dan.
Lizica je bila res zlata muca. Sprejela nas je vse tri, kot da bi se poznali že od nekdaj. Tudi me smo jo sprejele in bila je naša.
Lepo se imejte na drugi strani mavrice. Se vidimo!
