Danes smo šli uradno prvič na sprehod. Za prvi sprehod smo izbrali okolje, ki ga Abi pozna in kjer je lahko spuščena.
Po novem ima samo pol prtljažnika, saj je druga polovica rezervirana za voziček.
Sprehod smo začeli tako, da je bila spuščena, morala pa je hoditi blizu nas. Popravljala sva jo vsakič, ko je hotela iti pred ali za vozičkom, saj se mora naučiti, da nama ne sme sekati pot. Tudi med tistim, ki vozi voziček in vozičkom, ne sme iti. Za nagrado je lahko prosto letala in nosila storžka.
Žak je bil zavit v svoj walaboo, sonček mu je sicer malo nagajal, a mislim, da mu ni bilo hudega.Prvi sprehod naj bi bil dolg 10 minut. A lepo vreme, nas je premamilo in smo bili kar pol ure.
Ko je bila Abi že utrujena in je dobila svojo dozo prostega norenja, sem jo pripela na povodec, da sva naredile generalko za mestni sprehod. Hojo na povodcu ob vozičku, sem raje preizkusila nekje na varnem, kot pa na ozkem pločniku ob prometni cesti.
Lepo je hodila ob meni in je ni bilo potrebno popravljati.
Malo pred avtom smo srečali kolega z dvema psoma. Abi sva dala na povodec, ker še ne sme noreti. Po operaciji še nima kondicije in je bolje, da s psi še ne teče in nori.
Je pa zato čisto zahisterirala. Drla se je kot da jo dajemo iz kože. Šele, ko je prišla do vozička, se je umirila.
Je pa zato čisto zahisterirala. Drla se je kot da jo dajemo iz kože. Šele, ko je prišla do vozička, se je umirila.