~6~ od A do Ž

Domov gremo. Nekaj najlepšega, kar slišiš v porodnišnici. Seveda je najhujše čakanje na moža, ki mora prej še vse narediti, kar ni do sedaj.
Abi je bila doma in glede na to, da je Tilen pripravljal tudi stvari za Žaka, sem prepričana, da je vedela, da se bo zgodilo nekaj velikega.
Ko sva prišla domov, sva šla takoj do nje. Tilen je imel Žaka, jaz sem bila praznih rok, da sem jo lahko takoj prebožala.
Seveda se me je razveselila in je prišla do mene. Od veselja se je po dolgem času spet polulala. Zato je takoj šla nazaj v kočo. Čisto je bila zmedena. Zato sem ji dala briketke, da sem jo sprostila.
Ko je prišla k sebi, sva šle skupaj pogledat, kaj smo pripeljali.
Lupinico z Žakom sva dala na tla.
Abi me je popolnoma presenetila, saj sem se bala, da bo skakala okoli njega. Lepo, previdno ga je prevohala. Vsi dvomi so takoj odšli in vedela sem, da bo vse ok.

Kmalu je zavzela svoj položaj v postelji. Spala...mislim, da je bolj dremala, saj je skočila na vsak Žakov premik.
Nič ji ni ostalo skritega. Takoj, ko se je začel premikat, ko je zajokal, ko se je karkoli zgodilo, je bila zraven. Zraven je bila tudi, ko sem ga dojila in ko sva se previjala. Tudi ponoči, je trznila ob vsakem premiku.