Danes me je Abi tako presenetila, da sem bila čisto brez besed.
Prvič smo šli na sprehod po Šiški. Ker ni bilo sončka, bilo pa je dovolj toplo, smo šli na hiter sprehod, ki se je spet podaljšal do pekarne.
Danes je bil prvič v košari in Abi je vse skrbno prevohala.
Ker mene še vedno po CR boli trebuh, sem se odločila, da bo Abi zaradi moje varnosti na kovinski korekcijski ovratnici. Z njo jo veliko lažje ustavim, če bi slučajno potegnila. Vem, da me ne bi močno, a že vsak nekontroliran premik, je zame škodljiv in mi lahko poškoduje šive.
Žak je bil lepo zavit, da ga ne zebe.
Abi me je res presenetila, saj ni nikoli niti malo potegnila. Pazila je na vsak moj korak. Ignorirala je psa, ki smo ga srečali. Glede na odziv iz Črnuč, me je bilo kar malo strah njenih reakcij ob psih.
Na robnikih je čakala, da sva šla z vozičkom gor ali dol. Res, ostala sem brez besed. Še dobro, da sem imela s seboj priboljške, da sem jo lahko pohvalila.
