Spet se je veliko zgodilo v enem dnevu. Dopoldne sta bile same doma in ko sem se vrnila, je Abi imela usšesa nazaj in šla hitro ven - to je vedno znak, da je nekaj naredila narobe. No, še do zbečer nisem našla kaj bi to bilo.
Da sem jo vsaj malo pomirila, je dobila ušesek. Kaj je lepšega kot gledati psa kako uživa.
Popoldne smo šli spet v mesto. Tudi tokrat je imela svojega vodnika Roka in spet je bilo vse narobe, ko me je zagledala. Ampak se zmenita in gresta.
Sicer me stalno išče, a jo ima rok pod kontrolo in ji ne pusti, da ga vodi.
Na kavi sta pa ista že usklajen par.