Vse ji je bilo novo, vonjave nepoznane in čudne. Najprej sem bila v skrbeh ali naj ju sploh odpnem - v soboto dopoldne je to res mesto strahov. Ko sem videla, da so urejene poti, sta bile frej in smo skupaj raziskovale.
Sprehod sicer ni bil najbolj sproščen, saj sem morala vseeno paziti na ostanke stekla in ostalega železja, ki je na robovih.
Vmes sva še malo pozirale, ker je ravno ozadje pravo za to.
