sobota, 3. avgust 2013

Vročina za znoret

Srčno upam, da je še čist malo psov, ki so sedaj v tej vročini na prekratki ketni in brez možnosti umika v senco. Iluzja je pričakovati, da ga ni nikjer reveža, upam lahko le, da jih je čim manj.
Z Bajko dobesedno čez dan vegetirave, sicer bi šla ona vseeno ob 12 in 15 na sprehod. Greva do poligona, kjer sva v senčki dreves. Ob 12-tih je tam na klopci še prav prijetno.
Zvečer si privoščive daljši sprehod. V bljižni Save je res hladneje, čeprav tokrat tudi v gozdu ni hladno.

Drugače pa uživave v skoraj dopustu. 3 skupinice so ravno toliko, da mi ni dolgčas, pa še na isti dan so, tako da ni prehudo.

Sem pa ta teden prišla do spoznanja, da v življenju res rabiš nekoga na katerega se lahko zaneseš. Za enega sem vedela, da se bom lahko in sem enkrat za spremembo se. Prav fino je bilo, ker sem lahko brez skrbi naredila tisto kar sem imela za narest, ker sem vedela, da bo tam kjer bi morala biti, vse ok.

Čist malo rabimo, pa se tega niti ne zavedamo.