Okrevanje je proces, ne dogodek (Anne Wilson Schaef)
Danes sem mislila, kako bom dan preživela v postelji. Na kavi po šoli sem mislila le na to, kako grem spat. Prišla sem domov in Bajkine učke so rekle, da gremo ven. Ja. vem. Sonce, pes bi šel ven. Včeraj je cel dan deževalo, zato so bili tudi sprehodi kratki.
Soseda mi je dala sončnice za poflancat, druga mi je ponujala čebulce za drugo leto. Ja ni, Bajko v avto in gremo na poligon. Poflancala in karkoli se že naredi s čebulicami sem zelo hitro. Dan je bil res lep. Z Bajko sva se še malo poigrale in šle skuhat kosilo.
Po kosilu sem imela še vedno načrt, da grem na hitro ven in spat. A...bolj kot obračaš, bolj usoda obrne.
Fotkič sem vzela, da pofotkam poligon še iz druge, nepasje perspektive.
Nova cvetlična gredica je zelo lepo uspela in je že skoraj popolna
Vsak dan sem vsaj po 3 ure na poligon in vsak dan greva še z Bajko čez. A šele danes sem videla najlepšo rožo, ki jo vsako leto iščem in občudujem v naravi.
Lani nisem našla niti ene lilije. In ko sem jo zagledala na poligonu, no malo bolj skrito, sem kar pozabial dihat. To rožo sem naredila že na pol boginjo v svoji glavi. Ko sem že mislila, da je izumrla se je pojavila po več kot 10-tih letih nazaj. Tisto leto smo prvič očistili Slovenijo in se je pojavila, kot da nam je rekla hvala. Takrat sem bila čisto besna na eno gospo, ki se je dnevno, vsakič z novim šopkom, teh lepih rož sprehajala po savi. Nekega dne sem ji povedala svoje. Lani jih spet ni bilo. Letos pa kar na poligonu:) Takoj sem se zbudila in začel se je raziskovalni trip.
No, še prej sem pregledala še poligon. Letos je nov še kivi. Mogoče bo ratal, mogoče ne bo. Zaenkrat mu kaže kar dobro.
Ni mi jasno, kot da bi zrasle čez noč - včeraj res nisem bila nič na poligonu. Zagledala sem še eno.
Turški nageljni so se samozasadili, tam kjer so bili na začetku jih več ni.
Glavna gredica je letos polna trajnic in vmes pašejo tudi enooletnice.
Spanje me je minilo že ob pogledu na lilijo, sedaj, ko sem našla kar 2 v okolici poliogna, naju je z Bajko gnalo naprej.
Travniško -gozdno cvetje. Na žalost ni še pokošeno, da bi lahko prišla še kam drugam, zato sva šle po standardni poti, ki je itak vsak dan drugačna.
Moja punca je res zlata. Sploh se ne zavedam, kako pridno psico imam.
Bajči v pozoru kdaj jim bom kaj vrgla
Ta mi je pa ratala :)
Med tem, ko sem se igrala z njo in ji metala storžke, sva prišle na novo jaso. Na obrobju zagledam spet njo.
Bil bi greh, če ne bi...
Moja punca kljub 8 letom še vedno nori na polno in ji je spehod, brez palčk, kot da ga ne bi bilo.
Sprehod nadaljujeva proti domu, ko v daljavi spet vidim njo.
Muc naju je pričakal doma in spet sva padli v realni čas.
Današnji sprehod me je res spremenil. Dal mi je tisto energijo, ki sem jo že pošteno pokurila. Nič spanja, zvečer sva ponovile. Brez fotika in malo drugje. Tudi tam smo. Upam, da tam tudi ostanejo.
Danes sem mislila, kako bom dan preživela v postelji. Na kavi po šoli sem mislila le na to, kako grem spat. Prišla sem domov in Bajkine učke so rekle, da gremo ven. Ja. vem. Sonce, pes bi šel ven. Včeraj je cel dan deževalo, zato so bili tudi sprehodi kratki.
Soseda mi je dala sončnice za poflancat, druga mi je ponujala čebulce za drugo leto. Ja ni, Bajko v avto in gremo na poligon. Poflancala in karkoli se že naredi s čebulicami sem zelo hitro. Dan je bil res lep. Z Bajko sva se še malo poigrale in šle skuhat kosilo.
Po kosilu sem imela še vedno načrt, da grem na hitro ven in spat. A...bolj kot obračaš, bolj usoda obrne.
Fotkič sem vzela, da pofotkam poligon še iz druge, nepasje perspektive.
Nova cvetlična gredica je zelo lepo uspela in je že skoraj popolna
No, še prej sem pregledala še poligon. Letos je nov še kivi. Mogoče bo ratal, mogoče ne bo. Zaenkrat mu kaže kar dobro.
Travniško -gozdno cvetje. Na žalost ni še pokošeno, da bi lahko prišla še kam drugam, zato sva šle po standardni poti, ki je itak vsak dan drugačna.
