torek, 19. junij 2012

Moji velikani

Imeti skupino psov, kjer je včasih nevarno biti tam, je zanimivo. Različne pasme, ene naj bi bile take neučljive, trmaste, neprimerne za šolanje.
Ampak smo, naredili to, kar smo si zadali za tokratni cilj. Predvsem pa smo verjeli. No, verjela sem najprej jaz, da bom lahko združila tudi pse, ki niso prišli k meni ok. Ki jih je bilo potrebno popraviti in jim povedati kdo je kdo. Verjeti to, ni vedno lahko, sploh ko vidim, kako dopuščajo šole, da gredo taki psi od njih. Ajde, pa mogoče še razumem za male pse, ki se jih da fizično imet pod kontrolo. Nikakor pa ne velike pse, ki se jih ne da fizično kar tako zadržati.
Prvi korak je to, da imaš željo in vizijo. Potem je to samo še začrtana pot.
Jim je pa težje, definitivno, ker vložijo veliko več dela in truda, pa tudi odrekanja.
Tile moji velikani so se izkazali za fantastično skupino, ki se je našla in kjer skupaj užvajo psi in ljudje.
Hočem še kaj več...


Teden zaključkov je. Danes so bili oni, jutri ostali.
Zadnji dan se vedno malo v mislih odmaknem in jih opazujem z distanco. S tem se čustveno oddaljim od vsega skupaj, ker ni lahko se posloviti od njih, Skupaj smo v dobrem in slabem, skupaj gremo čez vzpone in padce. Skupaj smo takrat, ko bi me kdo že skoraj življenjsko zasovražil in podvomil v moje znanje in sposobnosti naučiti psa.
Skupaj smo res, v lahko rečem da v najhujšem obodbju zorenja obeh, ko pride do tega, da imaš vsega poln kufer in ko si misliš, ma zakaj že.
Težko mi je takrat, ker mi ne verjamejo, da bo kmalu veliko bolje, da se bomo čez par ur smejali sami sebi, kako so takrat zgubljali živce in skoraj vrgli puško v koruzo.
Tako hitro gre vse naprej, da sproti pozabljaš kaj vse je bilo in čez kaj vse smo že šli.
Zato mi je vedno zaključek tudi pokazatelj mojega dela in predvsem odziv tečajnikov na moje delo.
Ne rabim daril in hvalospevov. Dovolj je hvala in predvsem je dovolj to, da pridejo na zaključek, saj s tem pokažejo spoštovanje do mene in svojih sošolcev.
Nekateri pač tega nimajo v sebi in to jemljejo kot storitev, ki so jo plačali, vse ostalo, kar zraven dobijo je pa itak samoumnevno.
Danes so prišli vsi. Zame je to odgovor, da so bili zadovoljni in da smo nekaj lepega naredili in doživeli skupaj.
Res je to moja služba. A razlika med službo in mojim delom je ta, da to delam s srcem in da živim za vsakega tečajnika posebej. Za oba. Psa in človeka. Zato so zaključki vedno zame po eni strani malo več časa, po drugi strani pa čustveno slovo od mojim psov in ljudi.