Ljudje imamo v sebi ogromno moči. Ta moč je tako močna, da se lahko prepričamo v čisto vse kar hočemo. In seveda tudi v tisto kar nočemo.
In meni je uspelo. Uspela sem se prepričati, da me čaka zelo hudo obdobje, da mu bo komaj da kos, da ....in ta moja moč moči, me je resnično pahnila ravno v to. Seveda, ker sem naletela na prfokso in srednje šole, sem si kar naredila sliko kako bo. Ker prva izkušnja z njo ni bila lepa, sem se odločila, da tudi druga ne bo. Sama sem prepirčala, s svojimi negativnimi mislimi in videnju nevidnega.
S tem sem škodovala samo sebi. Saj priznam, vrtela sem se na vrtiljaku in bolj ko sem si želela dol, hitreje se je vrtel. Po eni strani preteklost, po drugi sedanjost, ki ni poznala tega in ni vedela kako naprej. In v nekem trenutku je bilo potrebno presekat. Dovolj, preteklost je zato, da se iz nje učimo, po drugi strani pa, kako lahko kogarkoli, pa čeprav sam sebe, obtužuješ za stvari, ki so se dogajale 20 let nazaj, ko si bil star 15 let. Nikakor, nikoli več, se mi ne bo zgodilo, da bi si očitala kar koli, da bi sploh dovolila, da bi pomislila na to, da bi mi pretekost ohromila sedanjost in resno ogrozila prihodnost.
Danes sem zvedela, da sem s skoraj minimalnim vložkom - realno gledano je bil res minimalen, ker mi zaradi krča ni bilo dano narediti več - naredila angleščino. In to ne jedva, ampak čisto lepo in brez problemov.
Lahko res človek tako močno vpliva nase, da si zaradi sebe v krču in to po 20tih letih?
Kot kaže lahko. Slab trenutek, delček nesigurnosti in se zgodi. Srečo imam, da se mi drugje dogajajo takšne stvari, da bi morale nafilat moj ego do lune in nazaj. Pa ne neosnovano, ampak čisto realno delam, opazim, čutim stvari, ki jih ljudje, ki so šolani za to, ne opazijo. Ampak....tudi jaz sem bila v enem trenutku slabič in zato mi je od danes naprej še bolj jasno, da ima vsak pravico biti občasno slabič. Le predolgo ne sme vstrajati v tem.
Pa naj še kdo reče, da ti izkušnje ne daljo širine. Današnja poptnica za življenje je bila vredna veliko več, kot bo vredna diploma na koncu faksa.
In meni je uspelo. Uspela sem se prepričati, da me čaka zelo hudo obdobje, da mu bo komaj da kos, da ....in ta moja moč moči, me je resnično pahnila ravno v to. Seveda, ker sem naletela na prfokso in srednje šole, sem si kar naredila sliko kako bo. Ker prva izkušnja z njo ni bila lepa, sem se odločila, da tudi druga ne bo. Sama sem prepirčala, s svojimi negativnimi mislimi in videnju nevidnega.
S tem sem škodovala samo sebi. Saj priznam, vrtela sem se na vrtiljaku in bolj ko sem si želela dol, hitreje se je vrtel. Po eni strani preteklost, po drugi sedanjost, ki ni poznala tega in ni vedela kako naprej. In v nekem trenutku je bilo potrebno presekat. Dovolj, preteklost je zato, da se iz nje učimo, po drugi strani pa, kako lahko kogarkoli, pa čeprav sam sebe, obtužuješ za stvari, ki so se dogajale 20 let nazaj, ko si bil star 15 let. Nikakor, nikoli več, se mi ne bo zgodilo, da bi si očitala kar koli, da bi sploh dovolila, da bi pomislila na to, da bi mi pretekost ohromila sedanjost in resno ogrozila prihodnost.
Danes sem zvedela, da sem s skoraj minimalnim vložkom - realno gledano je bil res minimalen, ker mi zaradi krča ni bilo dano narediti več - naredila angleščino. In to ne jedva, ampak čisto lepo in brez problemov.
Lahko res človek tako močno vpliva nase, da si zaradi sebe v krču in to po 20tih letih?
Kot kaže lahko. Slab trenutek, delček nesigurnosti in se zgodi. Srečo imam, da se mi drugje dogajajo takšne stvari, da bi morale nafilat moj ego do lune in nazaj. Pa ne neosnovano, ampak čisto realno delam, opazim, čutim stvari, ki jih ljudje, ki so šolani za to, ne opazijo. Ampak....tudi jaz sem bila v enem trenutku slabič in zato mi je od danes naprej še bolj jasno, da ima vsak pravico biti občasno slabič. Le predolgo ne sme vstrajati v tem.
Pa naj še kdo reče, da ti izkušnje ne daljo širine. Današnja poptnica za življenje je bila vredna veliko več, kot bo vredna diploma na koncu faksa.
