torek, 3. november 2009

Narkiči

No tukaj pa lahko zlijem vso znanje svojih kletvic ven. Pa ne bom, ker sem to počela ob sedmih zjutraj. Parkiram avto kot vsako jutro, stopim do prtljažnika, da spustim psici ven in.....prokleti narkiči gnili...če se že fiksajo, naj vsaj igle za seboj pospravijo, ne pa da jih pobiram iz travnika na koncu jaz. Do sedaj so to vsaj pri vodovodu počel, zdaj pa ker je to moderno in ker naša ljuba policija niti enega nočnega obvoza na savo ne naredi, to delajo sredi travnika ob cesti. Da ne govorim o škodi ki jo naredijo, ko se vozijo potem vsi zadeti po travnikih. Da bi se vsaj en enkrat ubil, ko bi se v kakšen drevo zabil.
O narkičih pa res nimam niti ene lepe besede. In najhuje pri vsem je, da so zaščiteni bolj kot kočevski medvedi. So pa eni navadni škodljivci in izkoriščevalci. Takoj sem za to, da se uvedejo delovne komune kjer bi ob kruhu in vodi fizično garali cele deve. Pa magar ceste kopali. Včasih je bil red. Včasih so lahko mulca natepli, da mu nikoli več ni na misel prišli, da bo kaj naredim narobe. Če je to ponovil, policija ni bila čisto nič nežna z njim. In prav je tako. Delat naj zginejo in bodo pozabil na drogo, ker ne bodo imeli časa mislim na njo. Al naj si pa dajo štrik za vrat in naj se fentajo. Zakaj že moram za njimi pospravljat igle? Oni so zažirajo moj denar, zato ker imajo na koncu še metadon džabe.
Do njih in pa pijancev pa res nimam nobene tolerance. Pa tak ljubi mir je bil, ko so v Črnučah racijo naredil in zaprli nekaj ljudi. Nikje nobenega avta, nikjer nobenih smeti, nikjer nikogar, ki bi delal škodo po travniku, nikjer nobenih igel. Pa sivga cliota kranjske registracije tut nekaj časa ni bilo. Itak je bilo za pričakovat, ker od takrat ko se je spet pojavil, je spet samo eno sranje dol.