Igrati se z ognjem

V življenju rabiš adrenalin. V življenju potrebuješ potrditev. V življenju potrebuješ vedeti, da si.
Ko imaš preveč časa, opaziš stvari, ki jih drugače ne. Opaziš, da si konec koncev ujet v rutino in da se ti prav nič pametnega ne dogaja.
Namesto, da bi uživali v času, ki ga je končno dovolj za vse, začnemo nergat. Pa to, pa ono, pa iskati neke razloge, pa kriviti nekoga drugega.
Če ne najdemo odgovorov pri sebi, potem ne iščimo naprej. Ker drugi ziher niso krivi. Nihče ne more biti kriv namesto tebe. Sam delaš, sam si postaviš meje, sam si postaviš priotitete, sam se konec koncev zaviješ v vatko. In ta vatka je tista, ki te vrže v rutino.

Potem pa pride nekaj, ko se ti zgodi vse drugače. Ko niti ne poznaš ljudi, ki te povzdigujejo, ki to nafilajo ego, ki ti dajo vedeti, da si.

Lahko se igraš z ognjem. Lahko se opečeš, lahko se imaš pa samo fino.

Kdo premaga druge, je močan. Kdor premaga sebe, je mogočen. Kdor je zadovoljen, je bogat.

Če je igra z ognjem tisto, kar potrebujemo v tem momentu, se dajmo igrat.