Kljub dežju nam je uspelo imeti šolo

Del današnje šole smo imeli včeraj, saj je bila napoved boljša, kot danes.
Včeraj je bilo kar pestro, saj smo se najprej zbrali združeni v zimski šoli. Dež ne bi bil dež, če ne bi začel padati ravno 10 minut prej. Vseeno se nismo dali in psi so se po dolgem času naletali. Lepo je bilo gledati toliko psov na kupu in prav nobenih problemov. Vmes se nas je usmili celo vreme, saj je nehalo deževati. Če nas ne bi na koncu namočilo, bi bilo že kičasto.
Smo pa zato z malošolci našli malček strehe kjer smo lahko delali na suhem. Improvicazija je vedno najboljša in na koncu smo naredili veliko več, kot sem mislila.
Popoldne so prišli mladički. Najprej je bila posebna šola, saj ni manjkala samo Abi, ampak tudi veliko ostalih. Sta se pa zato oba, ki sta prišla lepo naigrala in še na kavo smo šli.

Skupina za njima je bila skoraj popolna. Tudi z njimi smo naredili kar veliko, saj je večina lepo naredila domačno nalogo.

Najbolj sem vesela za tega fanta, ki je prišel v šolo zatravmiran in se je vsega bal. Strahu ni skoraj več nič in lepo igra tako s psi kot ljudmi.
Danes pa smo končno zaključili z novembrskimi igralnimi uricami. Ko gledaš pse, ki se lepo igrajo, spučeni in pridejo, ko jih pokličemo - veš, da smo delali prav.

~65~

Današnjo noč je prvič celo prespala v postelji. Ne vem ali je to zato, ker me včeraj ni bilo ali zato, ker se že težko plazi pod njo.
Večino noči se je stiskala k meni. Kar je sicer čisto prijetno, a malo neugodno.

Ker je spet celo nedeljo deževalo, smo imele čisto kratke sprehode.
Cel dan se je več ali manj valjaja po postelji.

Vesela sem, da tudi če ni sprehojena ne dela problemov doma. Počasi osvaja to, da zunaj lahko nori, notri mora pa dati mir.

Če ima dovolj zaleta, lahko že sama skoči na posteljo. To pa pomeni, da Bajka več nima mira pred njo. Čedalje manj ji teži in se raje sama zaigra. Slončka je uspešno zamenjal kuža.

 Pa zrastel nam je prvi pravi zob.

 

~64~

Danes je Abi špricala šolo. Pa ni bila ona kriva, ampak njena lastnica. Če imaš za lastnico tršico, se zna zgoditi, da ima kdaj preveč dela in ne more vzeti psa s seboj.
Ker smo bili na drugi lokaciji, je oče ni mogel priti iskat in bi bilo preveč za Abi, če bi bila z mano več ur. Tako je ostala doma. Ker sem bila cel dan odsotna, smo bile skupaj le zjutraj in zvečer na spehodu, vmes sem bila doma le toliko, da sem jo pobožala in rekla živjo. Dobro je imeti ob takih dnevih pomoč družine. Me je bila pa res vesela, ko sem končno prišla domov. Z mano v posteljo, pa crkljat, pa povsod za mano, tudi na wc.
Za današnji dan sem se ji oddolžila tako, da je dobila zvečer izdatno porcijo crkljanja in razvajanje s tem, da je jedla kuhano hrano. Pri hrani smo sedaj tako, da brikete poje, če ji dam kaj zraven. Ampak čez kuhano, ga pa ni. Danes je imela purana, proseno kašo in zelenjavo. Posoda je bila vedno čista na koncu.

~63~

Končno je osvojila cele stopnice in pri 16-tih kilogramih, kolikor jih ima, je danes nisem več nesla dol.
Moj hrbet ji je zelo hvaležen :)

Glavni sprehod imamo še vedno ločen, ker Bajka še vedno ne sme noret na polno. Seveda se s tem ne strinja, ker v njenih očeh, samo jaz kompliciram. Bolje tako, kot pa da se kje poškoduje.
Tako gre z eno oče, z drugo jaz. Do sedaj sem jaz imela Bajko, ker očeta prinese okoli in ji dovoli noreti. Danes je že toliko varno, da sta šla z očetom. Bajka ima točno razdeljene katere sprehode ima kdo in to tako natačno, da z mano, če ni moja ura sploh ne kaka. To prenaša že na Abi, ki se je že začela ravnati po urah, ki jih imamo za sprehode.
Danes smo se srečali in nihče ju ni mogel ustaviti. Veselje,  kot da se ne bi videle že par dni.

Bajka ji stalno postavlja meje, nikoli pa to ne naredi agresivno ali celo z ugrizom.

Prav užaljene sta bile, ker je morala vsaka v svojo smer. Abi sem morala privezat, saj bi drugaše šla z njima. Točno ve, kje ima več svodobe in lahko dela to kar hoče.

~62~

Dva meseca je danes, od kar je doma. Polepšala mi je vsak dan posebej in vsak dan naredi kaj novega. Vsakič bolj prisrčnega. Sedaj smo v fazi, ko opazi vsako spremembo in se odzove z lajanjem. Pa je to srna za hišo ali pa umazana kepa sredi ceste, ki je na prejšnjem sprehodu ni bilo. Ni ga hujšega, da se kje zavoha ali kaj raziskuje in jo z Bajko ne počakave. Laja in se razburja, kot da se ji res godi krivica.

Dobila sem prvo poškodbo ob Abi. Hotela sem jo ustavit, ko je štartala na muca, a je bila stopnica preblizu in...ne, ne grem na urgenco. Dokler lahko gibam s prstom, ni zlomljen. V moji kartoteki je že preveč čudnih zgodbic, kako je prišlo do kake poškodbe.

~61~

Vsak dan se ji smejem, ker vse njene navade postajajo zelo premišljene. Točno ve, da se ne sme igrati z vodo, pa to vseeno dela počasi, da je ne slišim.
Fascinira jo to, da ji po pitju teče voda iz gobčka in to, da zgine v brisači. Če bi ji pustil, bi to delala, dokler ne zmanjka vode.

 

 Ko jo pokličem, naredi tisto svojo znano faco  - kdo jaz? Jaz pa ne. In kaj naj drugega naredim, kot da se ji smejem.

Od slončka se še nismo poslovili ker ga je odnesla nazaj iz koša za smeti. Ima prav, še vedno je več kot polovica polnila v njem.

Ona? Ne, ona tega ne dela :)

~60~

Slonček se posljavlja od nas. Počasi in zanesljivo.

Abi pri tem nima večjih problemov, saj si je našla že novega prijatelja :) in zanika, da bi to naredila ona.

Cvileče igračke ji malo pospravljam, ker če ne bi imeli cel dan lahko samo piskanje. 

Bajka je pa res najbolj potrpežljivi pes.

Danes je prvič nalajala srno. Za hišo pridejo srne čisti blizu. Do sedaj jih je samo gledala, danes se je pa tako razjezila, da je nič, razen spuščene rulete, ni ustavilo. Ja, postaja čuvajka.

~59~

Končno je bilo možno na kratek sprehod. Še vedno hodimo ločeno, ker je še prenevarno za Bajko.
Zgornja plast je sicer sneg, samo spodaj je še vedno led. In ker ju je nemogoče zadržat, da se ne bi igrale, raje peljem vsako posebej.

So pa ločeni sprehodi kar fajn, saj Abi lahko razišče vse, kar jo zanima. Vse gre pogledat in prešnofat.

Ker se ji je začelo udirat ni bila najbolj sigurna in zato je hotela k meni. Všeč mi je, da pride k meni, ko ni sigurna. Počasi bo samo morala dojeti, da je počasi že prevelila, da jo nosim v naročju. Ker sem jo ignorirala, je dojela, da je vse ok in je začela uživat.

 Kmalu je nič več ni ustavilo.

Je pa danes našla še nekaj odličnega - zajčje bobke. Specialiteta, ki ji ni para :)

~58~

Danes je bilo še huje kot včeraj, se je bilo vse ledeno. Prvič sta imele z Bajko ločene sprehode, ker je šla Bajka res samo za hišo opravit potrebo.
Z Abi pa tudi nisva šle veliko dlje, 300 m do poligona, na katerega zaradi  varnosti nisva šle.

Vse je v ledu, drevesa padajo kot za stavo, zato blizu gozda sploh ni varno hoditi.

Če je lepo počasi hodila, se ji sneg ni udiral, takoj ko je bila prehitra, se je udrl ali pa ji je spodrsnilo.

Doma je še vedno pridna, čeprav, se počasi že pozna, da ima višek energije.
Njene igračke so povsod.

Zabavo si res naredi povsod.

~57~

Spet je bil dan, ko se ni dalo iti niti na dober sprehod. Sneg je zmrznil in se po njem ni dalo hoditi, saj bi si lahko porezale blazinice, Bajka pa bi se lahko resno poškodovala.
Zato smo bili spet čisto kratki. Edina vsaj delno varna in nesoljena pot je v okolici SCT-ja

Pri lokalnem mesarju sem dobila nekuhane vampe. Narezala sem jih na trakove in imele sta eno uro dela.

Tudi tokrat nismo imeli driske, zato jih bo dobila večkrat. Vampi so zelo dobri za čiščenje zob.

Bajki tudi dam, zato da ni ljubosumja, in da si tudi ona počisti zobe.

Abi je imela s vsakim koson več dela.
Stopnice osvaja tudi že navzdol. Ne še vse. Zanimivo je, da je iste stopnice najprej osvojila tudi za gor.