Mrzlo, res zelo mrzlo jutro je bilo. In Žak se je odločil, da se bo zjutraj crkljal. V postelji smo bili kar do desetih. To mi je tako všeč, da se je navadil zjutraj še malo crkljati. Zakaj bi noreli iz postelje, če nam ni potrebno.
Kljub mrazu, je bil dan prav kičasto lep. In prav na hitro sva rekla, da gremo ven, pa čeprav samo za 10 minut. Napokali smo se v avto brez cilja. Edini cilj je bil, da bi videli sneg.
Pa smo šli za snegom.
Oči za volanom, mami malo manj v skrbeh, ker sneg je res bil, bil je pa tudi led.
Ta igra svetlobe, ti vzame vse argumente, da ne gremo naprej.
Žaka tudi nič ni motilo, da gremo na izlet.
Vse je bilo poplačano, ko smo prišli na vrh. Snega je res bilo le za vzorec, a je bil in Abi smo naredili dan.
Sploh kje je lahko po dolgem času, vzela palčko.
Nastavljanje sončku.
Smo mislili iti na čaj, pa so nas te ledene stopnice ustavile.
Mišek je bil oblečen, da ga ni zeblo. Prav užival je v razgledu.
Malo smo šli še naokoli, potem pa nazaj na toplo in domov.
Celo pot domov je bil buden in gledal kje se vozimo. Izleti brez načrta so najboljši :)