Danes ima Žak dan za spanje. Spal je skoraj 13 ur in Abi je že prav čudno gledala, zakaj ga ni. Odzvala se je na vsak bolj glasen Žakov dih. Ko se zbudi, dobi najprej za jest Žak in potem šele ona.
Ko se je zbudil je prijel za flašo in je ni spustil, dokler ni bila prazna.
Ob šestih popoldne ga je premagal spanec.
Abi se je lahko po zelo dolgem času, ulegla vzdolž mene. Ko smo prestavili spalnico, ni smela več ležati tako, da mi ne bi pritiskala na trebuh. Ko sem rodila niti ni hotel ležati na zunanji strani, ampak vedno pri nogah. In danes sem ji dovolila, da pride in se cela stisne k meni. Ni bilo lepšega.