~172~ Od A do Ž

Smejko naš. Ni še dober, daleč od tega. Ampak on se smeje in samo to šteje.
Dopoldne me je klicala naša vetka Darja, da potrebujejo kri. Abi sem šla iskat in očetu se je kar solzica prikazala. ker je tako na hitro morala iti od tam.

Pravi, da naj ne izgubljam časa za fotkanje. Gremo dat kri.

Tudi tokrat je bila zelo pridna. Zelo je premalo, ker se ni niti premaknila, dokler ji niso dali kanile ven.

Vsa važna je odšla domov.

Kmalu sem ji dala dol ovranik in se mi zdi, da je bila kar malo žalostna, saj se ni več mogla važit.
Ko je prišla domov, je šla takoj v svojo kočo. Kmalu je priletela v spalnico in vse prevohala, ter prelizala Žaka.
Žak se jo je razveselil in jo začel božat. Ko jo je stisnil za šobo, sem ga ustavila, ker ga moram že sedaj učiti, da mora biti nežen.