~42~ od A do ž

Ko se naredi sonce, postaneš živčen, ker si želiš čimprej ven. A če smo sredi hranjenja, potem veš, da vsaj še eno uro ne bo nič iz tega.
Takoj, smo se oblekli in šli na poligon, ki je poln zvončkov. Abi se je čisto zmešalo, ker res že od decembra nismo bili tu.

 

Ne vem, kaj bi jo bolj razveselilo kot moj oče.

Kako naj ga ne bo vesela, če pa samo norita skupaj in lahko pri njemu dobesedno počne skoraj vse. Le še pozdravili smo se in sta odšla po svojih poteh.
Sončka ni bilo, a vseeno sem si želela fokto med zvončki.

Ležanje na tleh mu ni bilo všeč, takoj ko sem ga položila na tla je začel jokat. Prav je imel. Tla so čisto premočena ( je imel več plasti pod seboj in ga ni zeblo, pa tudi vse skupaj ni trajajo več kot minuto) in ni bilo mogoče narediti lepe fotke.

Edina pogojno ok fotka.
Ko sem ga dala nazaj v stolček, je posijalo sonce.

Saj bodo še dnevi, ko bo veliko lepši teren in bo tudi on bolj za stvar.

 Abi je prišla domov, nekaj časa naju je še spremljala med hranjenem, potem pa je zaspala. Kmalu za njo, je zaspal tudi Žak.