Ne, ne...ne od mene. Ležala je zraven mene in sine se je zbudil. Ker se me je Abi tiščala, je čutila njegovo brco.
Njena reakcija - najbolj začuden pogled v moj trebuh in odmik od mene.
Sedaj se nikoli več ne nasloni na trebuh, ga pa voha in posluša kaj se dogaja v njem.
Moram priznati, da je to res neverjeten občutek, ko čutiš premikanje otroka v sebi.
Abi je detektor za vsak premik, Bajka me pa samo občasno pogleda in si verjetno misli...a bo že mir :).
Da je Abi posebna psička, je pokazala danes zjutraj. Že od šestih je bila čisto nemirna in ni hotela zaspati.
Malo pred sedmo me je klicala mami, da sta z očetom na urgenci. Abi je res telepatsko povezana z njim in samo, da prideta nazaj, jo bom morala peljati k njemu, da bo videla, da je v redu in se bo upam, da umirila.