Abi, je A - bi?
A - bi bila dovolj visoka - ni. In to sem pač morala preboleti. Imam malo nemško ovčarko, pa kaj če sem želela ornk babo. Je, pač nisem dobila. Če dobro premislim, mi bo sedaj, ko bom imela otroka, to celo všeč :).
A - bi kontrolirala živcce? Ne, nisem psihično stabilna. Njeni živci niso ravno to, kar sem želela. Tudi to prebolevam. Nisem še čisto, zato ker imam še eno veliko oviro, ki jo moramo nujno kmalu urediti.
A-bi hodila z mano v službo? Ne, ne more. Njeni živci niti pod razno niso za to, za kar je bila psica kupljena.
Njena psiha je tisto, kar pravim, da je napačen nakup.
Spet se bo pojavilo vprašanje, zakaj je nisem vrnila in zakaj ne zahtevam nazaj kupnine. Vzrediteljica je sama rekla, da mi jo bo vrnila, nazadnje letos, ko sva se srečale in sem ji rekla, da je nimam za službo, ker jo ne morem imeti za prevzgoje. Zakaj ji ne težim in zakaj ji ne dam zahtevka. Zato, ker še vedno vzreja naprej, še vedno dela top kvaliteto - ki na koncu to ni. S tem, ko bi zahtevala vračilo nazaj, bi mladičkom, ki jih ima ali pa bo imela, vzela del oskrbe in kvalitete. Se mi splača. Če človek pač nima sam toliko vesti, da bi naredil to, kar govori oz. če ne verjame, da so psi taki kot so, potem naj pač živi v tej veri in si še naprej meče pesek v oči.
Moja zgodba z vzrediteljico je zaključena, denarja nikoli ne bom dobila nazaj, ker je imela dve leti več kot dovolj časa za to. Da pa uporabim pravna sredstva, se mi pa ne da. Saj verjamem, da je vzrediteljica začela z vzrejo v dobri veri - narediti nekaj dobrega za pse. Sedaj, pa to dela le zaradi svoje finančne koristi in če jo ne ustavijo tisti, ki jo lahko, jo tudi jaz ne bom. Ne da se mi.
Abi je bila kupljena za službenega psa. Morala bi nadomestiti Bajko, ki je bila ključna pri prevzgoji psov. Abi tega ni zmožna. Njeni živci so tako slabi, da se ne more skontrolirat, ko vidi svojega psa. Nič ni narobe z njo. Ni ne agresivna, ne nadležna, ne nič. Samo izredno vokalna je. In vse svoje notranje boje, puca preko glasu.
Ja, lahko bi jo utišala. Seveda. Obstajajo pripomočki, ki bi to zadevo rešili takoj.
Samo pri prevzgoji psa, jaz potrebujem psa, ki nima problemov sam s seboj. Abi jih pa ima. In to je tisto zaradi česar jo ne morem uporabiti pri prevzgoji. Negativno energijo notranjega boja, prenese na psa, ki je že tako v notranjem konfliktu sam s seboj. Jaz pa rabim pozitivno energijo, a lahko psu povem, da je življenje brez negativne energije - lepo.
Je pa Abi še vedno odličen primer za mojo službo. 2 psa, ista vzgoja. Popolna razlika. To je tisto, za kar uporabim Abi v šoli. Kot primer, prehitrega nakupa. Ko se zaljubiš v mladička, ko že med tem, ko ga obiskuješ veš, da zadeve ne štimajo. Potem pa se greš reševanje pasje duše.
Res mi ni žal, da je prišla v moje življenje.
Je odličen uvod v otroka, kjer je potrpežljivost in vztrajnost nuja.
Žal mi je za tiste, ki so mladičke kupili res za delovne pse - predem bratca, ki je bil dan v policijo ( ironija je, da zato, ker ga nihče drug ni hotel.) To ni pes za tja. Saj bo delal, nikoli pa ne bo tisto, kar bi si vodnik od psa želel, predvsem pa ta pes, nikoli ne bo srečen v svojem življenju. In to je tisto, kar šteje v odnosu pse vodnik. Obojestransko zadovoljstvo. Ki ga pa na obeh straneh ne bo. In posledično ne pes, ne vodnik ne bosta dobra v svojem delu. Bil bi odličen sledar, samo ne z obremenitvami. To pa spet ni to, za kar bi se ga rabilo.
Tak pes, kot je Abi, je za v neko mirno družinsko okolje. Nikakor ne za v pesjak in nikakor je ne smeš preveč obremeniti. Je popolnoma neškodljiva in sploh ne naporen pes. Potrebuje nekoga, ki jo dnevno zgoni - seveda tako, kot paše njej. Je idealen pes za aktivnega upokojenca.
Zato pa sta z mojih očetom, že od prvega usojena. In prav srečen je, ko jo dobi vsak dan za nekaj ur. Prizna pa, da je za vedno ne bi imel. Ker se nalepi nanj in ga ne spusti izpred oči.
A -bi bo vedno Abi. Moja in naša. Srčna punca, ki mora biti povsod prva, ki mora vedno povsod dati zraven svoj nos. Ki vse prevoha, vse preliže.
Ki se ji bo sesul svet, ko bo prišel otrok ker ne bo več prva. In to je ta težava, ki jo vztrajno rešujemo in ki jo moramo rešit še ob prihodu k očetu. Ne bo prva, pa tudi če ob tem razbije avto in ji odpovedo glasilke od tuljenja. Ne eno ne drugo je nesprejmljivo. Zato kot kaže zahtevajo izredna sredstva, ker so vsa ostala že odpovedala. Skoraj povsod je njeno tuljenje ustavljeno. Le, ko zagleda očeta, jo nihče, niti on, ne ustavi.
Miš mala. Samo tult nehi, pa boš skoraj idealna.
