Sneg in psi - garancija za užitek

Ko se vrneš iz 30 stopinj v sneg, si želiš samo še sončka.
In danes je bil. Sončen dan, sneg in psi.

 Bajka je še vedno hitra in nikoli se ne ustavi.

 Abi ji pri tem pomaga, saj jo stalno preganja.

Abi je odkrila svoj nos in vse njenove prednosti. Meni pa dviga pritisk in ostri pogled, saj samo voha sledi.
Zavohala jo je že prej, a videla, sem jo pa jaz.

Ja, šla bi takoj za njo. Sedaj smo v fazi, ko se borimo z njenim nosom. Zaenkrat uspešno.

Sobota, ko vidiš svoje tečajnike iz druge strani in ko se srečaš s svojimi bivšimi

Vesela sem, da grem lahko mirno na dopust in imam zamenjavo na poliognu. Vedela sem, da ga lahko dobesedno vržem v vodo in bo vedel kaj in kako mora.
Je pa zanimivo gledati tečajnike s druge strani. Res vidiš, kako so napredovali in kaj vse so naredili v tem času.

Lepo je bilo videti 12 psov in 2 skupin, kako delajo in kako se igrajo.
Predvsem mi je bilo pa najlepše videti ljudi, ki so nasmejani in zadovoljni. Po tem veš, da delaš prav.

Za njimi pa smo imeli Bajkino srečanje.
To srečanje je uvod v novo leto, ko bom, takoj ko pridem z dopusta, naredila spet malo prevetritve.
Vesela sem bila, ker so prišli tudi tečajniki, ki so že zeloo dolgo nazaj, obiskovali šolo. In to je tisto, kar si letos želim - da se bodo družili tudi tisti, ki so šolanje končali, že kar nekaj let nazaj.

Lepo je, ko pridejo z otroci in dan preživijo skupaj s psi. Ko gredo domov z utrujenimi psi in otroci.

Vesela sem, ko vidim toliko psov na poligonu, pa se vsi igrajo.

Postavljajo se stvari tja kamor se morajo in kamor si želim, da se.
Da Bajka postane mesto, kjer se imejo lepo psi in ljudje, tudi po tem, ko se šolanje konča.

Ko se srečata po letu in pol

Kako pozabiš, da je vmes minilo leto in pol.
Danes smo imeli Bajkino srečanje in prišli sta tudi dve mamici, ki sta posebni. Z njima in še dvema, smo imeli Bajkino vozičkanje.
http://bajka0304.blogspot.com/2013/08/konec-ni-konec-je-zacetek-necesa-novega.html

Najprej je prišla prva in prav čudno mi je bilo, ker otrok že kar hodi. Seveda hodi, če je že minilo leto in pol od kar se nismo videli.

 

Čas res tako hitro beži. Tako, ob takih trenutkih se šele zaveš, kako prehitro.

Pa še nekaj se s časom ne spremeni - ljubezen in skrb do tistega, ki ga imaš rad.

Malta - dežela kjer me je najbolj zeblo in kamor se bom še vrnila

Jaz ne bi bila jaz, če ne bi zadela takega vremena, kot sem ga.
Snega na Malti ne poznajo, prav tako ne mraza, ko je blizu ledišča. 30 let je bil sneg in mraz tabu.
No, vse to sem doživela.
Sneg in mraz me ne motita, saj sem ga navajena od doma. Me je pa zelo motilo to, da v hotelu niso bili pripravljeni, in sem 3 noči spala v mrazu. Dobro, da vedno vzamem s seboj kapo. Tokrat me je rešila v postelji, saj je bila obvezna večerna toaleta. Ja, nisem še spala oblečena z skoraj celim kovčkom na sebi.

Drugače pa je Malta res dežela, kamor moraš iti. Ljudje neizmerno prijazni. Ko ob cesti kaj fotografiraš, se ustavijo, da slučajno ne uničijo tvoje fotografije.
Najbolj me je presenetilo to, da so cene celo nižje kot pri nas. Pa so vezani na ladijski in letalski prevoz.
Oboje je bilo dvakrat ustavljeno in takoj se je poznalo na solati in zelenjavi, ki ni bila dnevno sveža.
Še bolj sem bila presenečena na letalu, ko so se opravičili, da nam ne morejo dati običajne malice, ker je bilo včeraj zaprt zračni prostor in niso dobili paketkov. Malica na Maltha air je res odlična (sendvič, maffin, kavica ali čaj in voda. Vse to lepo v lični embalaži)
Razen pokvarjenega gretja, je Malta dežela, kamor bom še šla.
Pokrajina je nepopisno lepa.

 

 

Kulturnih in arhitekturih znamenitosti je neskončno. Malta ima 365 cerkva, in če si jih želiš ogledat, potrebuješ čas - in tudi denar. Preživljajo se tako, da je potrebno za nekatere od njih plačati vstopnino in prav nič ti ni žal, ko stopiš v njih.

 

 

Kar nekaj je tudi starih templjev, en izmed njih je tudi tempelj kjer so častili rodnost. Prav čudne stvari so našli tam - seveda če imaš domišlijo s kančkom nagajivosti.

Sem se pa nagledala in naposlušala valov, ki so butali ob obalo.

Presenečena sem bila, kako imajo lepo poskrbljeno za muce. Pred vhodom v mondeno naselje, kjer je marina in kjer je tudi Hilton, so imeli svoje bivališče. Dvakrat sem šla mimo in dvakrat sem zmetala notri vse kovace, ki sem jih imela s seboj. Ko se nekdo tako potrudi, veš, da bo šel denar res za njih.

In res nisem videla niti ene breje muce ali bolnega muca. In kar me je še bolj presenetilo, nisem videla niti enega mačjega mladička.
Tudi potepuških psov, ni bilo.

Sva pa že prvi dan naključno našla, italjansko restavracijo, Avenue. Če ste na Malti, pejte sem jest! Midva sva vse dni.
http://theavenuemalta.com/

Malta dežela naravne lepote, prijaznih ljudi in zame, nepopisnega mraza, vetra in dežja.

Ampak, še bom šla nazaj!