Konec je prvega vozičkanja :(
Začeli smo maja, ker nam prej vreme ni dovolilo začeti.
in končali smo avgusta, vreme je spet bil tisti, ki nam avgusta ni dovolil več srečanj.
Eni že hodijo
Drugim še čisto malo manjka
Življenje so spremembe. Tako hitro se spreminja vse, da ni časa za
preteklost. Je spomin, je lahko tudi grenak, ker ali se je zgodilo prehitro ali
pa ne tako, kot smo želeli.
Važno je, da znamo vsak trenutek posebej živeti in se vživeti. Ni fora v tem, da pač živimo zato, ker moramo, ker smo dani v ta svet. Življenje to, da v danem trenutku živimo to, kar se v tem trenutku dogaja.
Otroci in psi so lep primer tega. Mi smo tisti, ki jih obremenjujemo s preteklostjo in jih s svojim vedenjem delamo točno takšne kot so. Tisti, ki se jih ne obremenjuje in stigmatizira so popolnoma odprti in nasmejani. Tisti, ki živijo s starši polni strahov, so takšni tudi otroci.
Potegnem vzporednice med otroci in psi. Komot. 80% lastnikov psov s posebnimi potrebami - če si sposodim izraz pri otrocih, jih je tak pes po eni strani všeč. Ker s tem so lahko žrtve, lahko pričakujejo da se bodo ljudje posebej ukvarjali z njim in lahko rečejo in živijo naprej v svojem začaranem krogu...ja ne morem nič spremenit. Res ne, ker se ne da spremeniti njih, ampak sebe. In tako je z otroci in s psi.
Včasih so hiperaktivnemu otroku rekli - nevzgojen mulc. Danes mu pravijo, da je otrok s posebnimi potrebami.
Včasih smo hiperaktivnemu ali težavnemu psu rekli - nevzgojen cucek. Danes mu rečem pes, s posebnimi potrebami.
Kdo je že zadaj za otrokom in psom - starš oz. lastnik s posebnimi potrebami ali pa je tudi že sam plod moderne vzgoje, ko se je nevzgojenost strokovno zamenjala s posebnimi potrebami.
Začeli smo maja, ker nam prej vreme ni dovolilo začeti.
Važno je, da znamo vsak trenutek posebej živeti in se vživeti. Ni fora v tem, da pač živimo zato, ker moramo, ker smo dani v ta svet. Življenje to, da v danem trenutku živimo to, kar se v tem trenutku dogaja.
Otroci in psi so lep primer tega. Mi smo tisti, ki jih obremenjujemo s preteklostjo in jih s svojim vedenjem delamo točno takšne kot so. Tisti, ki se jih ne obremenjuje in stigmatizira so popolnoma odprti in nasmejani. Tisti, ki živijo s starši polni strahov, so takšni tudi otroci.
Potegnem vzporednice med otroci in psi. Komot. 80% lastnikov psov s posebnimi potrebami - če si sposodim izraz pri otrocih, jih je tak pes po eni strani všeč. Ker s tem so lahko žrtve, lahko pričakujejo da se bodo ljudje posebej ukvarjali z njim in lahko rečejo in živijo naprej v svojem začaranem krogu...ja ne morem nič spremenit. Res ne, ker se ne da spremeniti njih, ampak sebe. In tako je z otroci in s psi.
Včasih so hiperaktivnemu otroku rekli - nevzgojen mulc. Danes mu pravijo, da je otrok s posebnimi potrebami.
Včasih smo hiperaktivnemu ali težavnemu psu rekli - nevzgojen cucek. Danes mu rečem pes, s posebnimi potrebami.
Kdo je že zadaj za otrokom in psom - starš oz. lastnik s posebnimi potrebami ali pa je tudi že sam plod moderne vzgoje, ko se je nevzgojenost strokovno zamenjala s posebnimi potrebami.
