petek, 29. avgust 2014

~263~

Najini sprehodi so zadnje dni učni. Punca ima čisto preveč energije in se zato ne zna najbolje kontrolirat.
Če želim, da se bo umirila v avtu in nehala tulit, jo moram umirit tudi na samem sprehodu.
Frizbi sva imele s seboj, a ga ni dobila, doker se ni popolnoma umirila.
 To pa pomeni, da sedimo in čakamo. Čakam, da se umiri in me pogleda. Ko me pogleda greva naprej. Če seveda ne vleče in histerira.
Saj se umiri, samo če je v igri frizbi, potem je to malo dlje.
Pri vsem tem je važno samo, da jaz ne izgubim živcev, kar je najtežje. Vsak dan se sproti ulovim v zanko inšturktorja, ki pozablja, da tudi njegov mladčke potrebuje šolo in predvsem vajo.