Moja Abi je razvajena. No, pa saj to že vem odprvega dne da bo. Tokrat smo spet pri hrani. Ker se Bajka pa vsaki gonitvi odloči, da ne bo jedla, ji takrat k briketom dodajam konzervico. In če jo dam Bajki, jo dam tudi Abi.
Samo...Bajka že je same brikete, Abi pa ne.
Ignorira svojo posodo, kot da je notri kaj strupenega.
Edino muc v njeni bljižini, jo spomni, da je treba jest, a to le za kratek čas - beri par briketov.
Ko ji daš žlico konzerve, pa plane v posodo in vse poje.
Ja, razvajena je. Ampak tako imam rada.
Dokler se njena razvajenost ne kaže v obliki vedenjskih težav, jo lahko razvajam do onemoglosti.
Vsi lahko razvajamo svoje pse, le mero kjer se bomo ustavili moramo imeti. In ta je vedno tam, ko to pes začne izkoriščat v stvareh, ki so nam nedopustne.
