~206~

Kaj se zgodi, ko se srečata Abijin 10m povodec in moja noga, ko je Abi v polnem teku?

Abi pravi, da nima čisto nič s tem.

10 metrski povodec je zelo priporočljiv pripomoček, saj imaš psa stalno pod kontrolo, hkrati pa je svoboden. Edina slaba tvar je, da če se ti ovije okoli noge in nimaš visokih nogavic, ti skuri kožo. In to se mi je zgodilo.

Poletje v Bajki

Tudi poleti smo aktivni. V sredo 2.7. ob 19.30 začnemo z Poletno šolo za pasje mladičke.
Še vedno se lahko prijavite.

Ob četrtkih ob 19.30 pa imamo zabavno poletno šolo, ki je namenjena druženju vseh, ki bi čez poletje kaj počeli s psi.

Možno je tudi individualno šolanje, kjer se boste potem, ko boste pripravljeni, pridružili poletni skupini.
Vabljeni.

~205~

Konec dopusta je in Abi je bila spet v šoli.

Tečajnik je prinesel sladkarije in ura je bila takoj določena - odlaganje.

 Brez igranja seveda ni šlo. Počasi se bliža konec šole in sem vesela, da je kljub malo dela postala pridna. Prostor je lepo držala, le ko sem šla čisto drugam je prišla za mano. Odpoklici iz igre niso ravno najboljši, moja napaka, ker ko delamo gledam druge in je ne kličem.

 

Je pa postala prava mala glasna sraka. Vse komentira in se prav grdo dere. Tega ne maram in upam, da jo bo kmalu minilo. 

~204~

Tako lep dan je nastal, čisto spontano. Kraje smo dolčili sproti in nastal je odličen izlet.
Najprej cerkniško jezero.

Abi je prvič pokazala navdušenej nad vodo. Sicer le toliko, dokler čusti tla pod nogamui, ampak je.

Po kopanju je bil na vrsti sprehod. Prav lepo ju je bilo videti, kako norita.

 Potem smo šli na grad Snežnik. Polno porok, zato smo bili hitri.

Na koncu pa še bloško jezero. Čista uživancjija.
Abi je že skoraj šla čisto v vodo.

Saj bo tut Abi tako norela, kot BAjka....saj bo ...

Cel dan norenja - zvečer sta samo padli dol in zaspali. To moramo ponovit.

~203~

No, pa se je zgodilo to, kar sem vedela, da se bo. Tudi s Tilnovo muco bo spala skupaj :)
Kar naenrkat ni bilo nikjer nikogar, zato sem točno vedela kam moram it.

Ponoči smo spali že dlje časa skupaj, čez dan pa so bile bolj previdne. Saj nobena nič noče, le malo so pazile, da si niso bile napoti.
Še malo, pa ne bova več imela postelje :)

Spet je obveljalo, da je potrebno dati psu in mačku samo čas. Res pa je, da če je pes nor na mačke in skače v njih, to ne gre tako izi, zato sem vesela, da moji nista takšne in da Liza nima slabih izkušenj s psi.

~202~

Spet smo imeli problem z mačjo hrano. Vse tri so bile same in ko sva se vrnila je bila mačja posoda prazna.

Če hočeš najti krivca, je po pogledih to nemgoče. Ker pa je bila Abi sama en dan in hrane nikoli ni pojedla , sedaj točno vem, da sem tudi zadnjič po krivici obsodila njo.
Bajka je točno vedela, da je ona tista, ki je naredila narobe, čeprav je krivdo hotela prenesti na Abi. Sem pa zato še enrkat bolj vesela, ker tamala ve kaj se sme in kaj ne.

~201~

Dežek je in Abi je prerasla že tretjo paleirno. Jo pa čaka ena, da zraste. In danes je bil dan premiere.
Abi s svojo 4 nožno palerino :)

Malo me je skrbelo, da ne bo hodila, ker je na 4  noge, a je bila skrb čisto odveč. Ponosno je korakala in prav nič je ni motila. Le polno začudenih pogledov sva bile deležne. No, pa tudi kakšnega nasmeha.
Tudi lulala in kakala je takoj, kar me je posebej razveselilo.

Najpomembnejše pri vse pa je, da sva bile suhe in čiste!

~200~

Dopust smo morale prekinit zaradi višje sile. Res je pa tudi, da vreme ni bilo ravno naklonjeno dopustu, saj je treskalo in grmelo. V dolini se to veliko bolj sliši, kot v mestu.
Pot čez Vršič se je zaključila ob Jasni. Tokrat je naredila premik in je celo pila.

Če dobro pomislim, je pa z Abi veliko lažje hoditi okoli voda, kot pa z Bajko, saj je čisto tiho in ne vleče k vodo tako tko Bajka. Je pa res, da je tudi Bajka postala taka z leti in ne takoj. Še je upanje, da bo tudi Abi plavala.

~199~

Pa sva na najinem prvem dopustu. Po uspešni šoli v naravi, sva si vzele še par dni frej. Bi bilo kar greh, ne ostati v tem kraju.
Sprehod in spanje, pa še nekaj malega poje. Danes je tako utrujena, da je tudi jedla leže.
Narava in svež zrak, naredita svojega.

Voda jo še vedno ne zanima. Komaj sem jo prepričala, da jo je vsaj malo popila.

Bajkina druga šola v naravi

Pa je za nami, že druga šola v naravi. Prijetno druženje psov in njihovih lastnikov, ter malo izobraževanja o psih. To smo počeli tudi letos.
V petek smo se družili ob ognju in dobri hrani, v soboto smo imeli seminar s energijsko osteopatinjo Petro Zor.

Popoldne in zvečer smo v praksi predelovali osvojeno znanje, ki smo ga ob ognju in hrani še enkrat predebatirali. V nedeljo smo imeli name osvojiti krnska jezera pa....nam jih je kolesarsko dirka preprečila, saj je bila zaprta cesta.

Ekipa letos je bila malo manj številčna, a odlična. Hvala vsem, ki ste bili in se vidimo drugo leto.

 

~198~

Šola v naravi je za nami. Abi se ne gre več. Totalno je omagala. Komaj sem jo prepričala, da je nekaj pojedla. Spi že od kar so šli ostali domov.
Naprno je biti tri dni v polnem pogonu in imeti vse pod kontrolo.

~197~

Šola v naravi je resno delo. Cel dan med psi in cel dan v pogonu. Dopoldne smo imeli predavanje z Petro, ki smo ga vsi napeto poslušali.

Spet je pokazala svojo navezanost name in je cvilila vsakič, kosem šla samo na wc. Se je pa lepo obnašala in bila neproblematična cel dan. Samo, da je bila z mano, je bila najbolj srečen pes.

~196~

Abi je na delovem vikendu. Imamo šolo v naravi in smo na Soči v Turistični kmetiji Jelinčič.

Vožnjo čez Vršič je odlično prenesla. To, da je tako rada v avtu, neglede na cesto, mi je res v veselje, saj si ne predstavljam, da bi imela psa, ki bi mi stalno bruhal med vožnjo.
Tečajniki že postavljajo šotore in še malo, pa se žur začne.

~195~

Spet je bila v reji pri Roku. Šli smo v mesto in jo je imel on. Spet je bila pridna, le ko me je videla je bila vzhičena in je začela jokat.

Čedalje bolje jima gre in mogoče bo pa res poleti na počitnicah pri njem.

~194~

To niti ni več smešno. Če kar koli pustim na postelji ali tleh, ali če ne zadanem koša, se spremeni v prafaktorje. Tokrat, sem pozabila dati robček v koš in pričakal me je znan prizor.
Ne vem kdaj jo bo to minilo, predvsem mi je pa še vedno fascinantno to, da točno ve, da je naredila narobe, a si ne more pomagati, da tega ne naredi.
Spet je imela ušesa čisto nazaj, ko sem prišla domov, in takoj, še predno sem videla kaj je narobe, je bila lužica sredi sobe.
Prav nič se ji ne vidi, da je stara 8 mesecev, v srcu je še čisti dojenček, ki ne bi bil sam.

~193~

Danes sem pa jezna. Sem obtožila kar obe. Smo pri Tilnu, ki ima tudi muco, s katero sta obe že lepo na ti. No od danes pa še bolj, saj sta ji pojedle vso hrano, ki jo ima v posodi....Ja, jezna sem. Ker doma točno vesta, da se ne sme jesti mačje hrane, čeprav jo vsakič, ko jo pozabim pospravit pojesta. Samo doma jo ima muc čisto malo, tu pa jo je več, saj ima dozirnik...

Spet bomo imeli vzgojo na novo - tokrat bo vaja, ne jej mačje hrane.

~192~

Igra med Abi in Bajko zgleda kot boj, a je daleč od tega. Bajka ji še vedno postavlja meje, po drugi strani jo pa vabi v igro.

Meje določa Bajka, če se Abi preveč spozabi, jo opozori s kratkim renčanjem. Jo pa ustavljam tudi jaz, ker ji ne pustim, da bi skakala v Bajko.

~191~

Lep dan smo izkiristili za srehod in piknik. Abi in Bajka pa za žir na travniku.

Njuna igra zgleda kot klanje, a ni nobenega renčanja, kaj šele ugriza.

Bajka ji vedno pokaže, da je ona šefica. Sicer tamala res včasih pretera in ji teži, ampak takoj dojame, kje je meja.