~135~

Praznična, velikonočno nedelja se je začela z dežjem. Brat je bil kar malo razočaran, ker sta se hitro polulale in šle proti avtu. Z njima je hotel iti še na zadnji sprehod, predno se je odpravil domov. Ja, v dežju res ne hodimo na dolge sprehode.
Smo bile pa zato popolde, ko je nehalo deževati več kot uro zunaj. Vse še čiste in spočite.

 Ker je bilo po dežju, je bilo tudi dovolj luž. Z veseljem sem ugotovila, da ne hodi po njih, ampak se jih izogiba.

Ne ustavlja se še na ovinkih in razpotjih, ampak saj ima šele pol leta in to, da jo imam lahko spuščeno se mi zdi že tudi ogromno.

Presenetila me je s tem, da si je zapomnila čisto vse potke po katerih smo hodile pozimi, ko je bil gozd še prehoden. Name je dosežen - upam le, da bo to uporabila, če bo potrebno.
In po eni uro sprehoda, je šele začela noret.

Na koncu smo bile vse tri umazane in mokre.