~122~

Današnji sprehod je bil sprehod učenja poziranja. Če si navajen, da daš psa v prostor ali sedi in lahko deleš kar hočeš, je to pri mladičku nemogoče.
Je mogoče, samo ti vzame veliko časa.

Ko je končno bila pri miru, je Bajka že obupala. Ampak  dobro, da jo imam, da me razume in sodeluje in tako nastene tudi taka fotka.

Idila ne traja predolgo, in zato ni skupne več nobene, ker Abi je šla.

Nočem ji slikanje narediti kot nekaj zopernega, ker je fotoaparat moj sopotnik. Zato se malo dlje ukvarjam z njo in jo prosim, da naj bo stotinko pri miru. Včasih celo rata.

Se vidi, da ima dobro učiteljico.

Za nagrado je lahko skakala po regratovih lučkah.