četrtek, 10. april 2014

~124~

Spet se je vrnila na sprehodih njena ihta. Če kaj ni po njeno, kar malo zacvilimo, zalajamo in potem šele gremo.
Še vedno vse naredi, in ja, uboga čedalje več. Ampak čedalje bolj preizkuša meje.
Začelo se je že v grmovju, ko si je izbrala preveliko palico in je se je zapletala med veje.
 
Vztrajna pa je in to ji štejem v plus. Na koncu jo je dobila ven in jo nesla celo pot. Čeprav sva se vmes skregale, da ne sme.
Ne, ona ni kriva :)