nedelja, 8. avgust 2010

Službeni psi

Nekaj baje da vem o psih. Nekaj malega skoraj ziher. Tudi o njihovih nagoni in kaj lahko počnemo z njimi.
Nekaj malega sem se tudi čisto resno ukvarjala s psi in njihovimi nagoni. Pustimo to, kar delam v šoli, tu je družinski pes, ki ga učimo živeti z nami.
Govorim o službenih psih, ki so naši pomočniki.
V zadnjem času sem bila dvakrat priča delu oz. nedelju policijskega psa. Oba primera sta bila za psa totalno izi, če bi jih seveda znali uporabljati tako, da bi jih imeli za svojo pomoč pri iskanju pobeglih ljudi.
Obe sledi sta bili stari max eno uro. Obe sledi sta bile lepe in skoraj nepoškodovane.
Sedaj pa tisto kar mi ni jasno zakaj to počnejo. V obeh primeri so vedeli v nulo kje je začetek sledi. V prvem primeru jih je tip ušel iz avta v gozd - bolj točnega začetka skoraj ne bi mogli imeti, v tem današnjem pa je bil podatek, da jih je tip pri mojem poligonu zavil iz ceste.
Ko sem psici peljala na sprehod še nisem vedela, da je tip šel tu. Le policijski avto je bil parkiran tam, kjer ponavadi parkiram jaz in ko sem se peljala naprej, da bi parkirala, sem malo naprej videla še kiblo. Zato sem se vrnila do poligona in parkirala na parkingu. Psici spustim iz avta in Bajka tako nos na asvalt, rep gor in začela je slediti. Ne proti policijskemu avtu, ampak na poligon. Takoj jo odpokličem in pripnem obe, ker se mi res ne da tečt za njima. V tistem vidim soseda, ki je se je pripeljal z biciklom in mi razloči kaj se je zgodilo in da ga sedaj iščejo.
Ok, odpeljem psici v kontra smer od pobega, da se polulata in pokakata - kar se seveda nista, ker nista imeli časa. Točno vem kdaj sta v nagonu in ne bosta nič naredile. Pridem nazaj do avta in grem vseeno z navezanimi psi pogledat na poligon če je vse ok. Ustavita me policista, ki mi gresta nasproti, da naj pospravim pse, ker bodo prišli s službenimi. Ok, itak da jih ne bom motila, naj ga najdejo, sploh pa če jim je spizdil čez moj poligon. Vidim lovca, ki se pelje proti Savi, zato dam psici v avto in za njim, da mu rečem naj pusti pse v avtu. No to nima veze z to zgodbo, ampak sem božala 4 mesece staro jazbečarko - no sem jo probala božat, pa me je vso prelizala ;)
Grem domov, ker pač zaradi policijske akcije ne smem peljat psici na sprehod. Čez kake pol ure mi psica začne potihem renčati na balkonu, najprej sem pomislila, ok policaj s psom verjetno prihaja od poligona, jo grem umaknit, da ga ne zmoti, ker mora ziher imeti sled v nosu.
Ja pa jade, klinac je bil policaj s psom. Je bil kar tip, ki so ga iskali. Kličem na 113- to zgodbo pustimo za drug blog, ker ni res kako so občasno tupi tam - ni čudno, da je toliko vicevo njih.
No sedaj se lahko zezam, da sem morala rešiti policijsko akcijo, da sem lahko peljala psici na sprehod. Ko so ga končno odpeljali, smo le morale it ven, saj prej nista smeli kakat. Čez travnik vidim, da sta še dva avta s policijskimi psi tam, kjer so ga prijeli, zato mi žilica ni dala miru, da ne bi šla tja in jih vprašala kako za vraga jim ne rata narediti tako čiste sledi, kot so jo imeli danes, da o tisti zadnjič ne govorim.
Trije fantiči; se predstavim, povem da sem jaz klicala, da mi ni bilo potrebno razlagat zakaj vem nekaj, kar ne bi smela vedeti.
Lepo prijazno razložim, da se tudi sama ukvarjam s šolanjem in če bi bili tako prijazni in mi povedali par stvari, ki me zanimajo. En fantič je bil izredno prijazen in je bil takoj za pogovor. Jaz sem pa kar direkt pa vseeno prijazno, da me res zanima zakaj za vraga niso dali enega psa na izhodišče in če mi lahko pove, tisti, ki je bil prvi kje je začel slediti. Itak, da so ga poslali čisto na drugo stran. Kar mi je po eni strani všeč, ker pomeni, da so policaji upoštevali moj predlog, ko sem jih povedala, kje po moji logiki bo tip prišel ven. To sem jim povedala, ko so se na poligonu odločali kam naj gredo.
Ok, v akcijo sta bila vključena dva psa ali pa trije, ker so bili trije vodniki, torej bi lahko po mojem skromnem znanju enega poslali na izhodišče, glede na to, da so imeli informacijo kje je človek zavil s ceste. Ampak ne, oni ga bodo čakali na drugem konuc - kar tudi ni slabo.
Ko, jim povem, da imajo max eno uro staro sled in da bi pes moral to odslediti, so se začeli strokovni odgovori. Da to pa ne, ker so šli že njihovi pred njim. Jim oporekam, da sicer res, ampak izhodišče ni isto, amapk je razlike 10m in ziher niso hodili po isti sledi. No, ker nisem hotela biti preveč pametna sem se raje naredila neumno in jih vprašala ali pes ne bi ločil specifičnega vonja policista v uniformi, ki ga pes pozna in bežečega človeka, ki oddaja polno adrenalina, in tudi odtise pušča drugačne, ker je v paniki. No, vsaj en je bil odkrt in je priznal, da njegov ne. Drugi me je hotel prepričat, da to ne more.
Še vedno se delam glupo in mu rečem, da če svoje zananje vlečem iz Sledarja, mora tam pes križat tujo sled, pa se dober pes nikoli ne zmoti in točno ve katera sled je prava. No takrat je bilo tudi temu ta staremu kot kaže jasno, da vem kaj govorim in me je hotel prepričat, da gre pes vedno po mlajši sledi. Sem mu rekla, da ja, tisti, ki ni narejen. Pes, ki ve kaj je sled pa nikoli, ker prokleto loči med staro in novo sledjo. Poleg tega pa njihovi psi pri mladi sledi, kot je v tem primeru sledijo z visokim nosom in sploh ne bi, po mojem lajičnem mnenju smelo biti težav. No tisti, ki je bil že v začetu za pogovor mi je začel kimat in mi rekel, da imam prav, ampak da njegov tega ne dela. Ker se je drugi fant že postavil v obrambno držo, se mi več zdelo smiselno nadaljevati pogovor, ker mi ni do dokazovanja moškosti. Ok, saj tudi jaz ponavadi kontriram, ampak poslušam pa prokleto kaj mi govorijo in potem premislim o tem in potegnem ven dobre stvari, sploh pa če so dobre ideje. Nastopaštva in obrambne poze ob tem, ko sploh ni nobenega napada pa res ne bom gledala. Sploh pa če sta dva od treh s svojo mimiko in prirjevanjem povedala to, kar sem hotela vedeti. Ja, naši dragi policaji nimajo pojma o sledenju ali pa se jim ne da trenirat sled. Res je, sled je najbolj dolgočasna disciplina in zahteva ogromno potrplenja in ponovitev. To pa se jim ne da, ali pa res nimajo sistema kaj hočetjo. Že to, da sa ne dajo na izgodišče se mi zdi ena največjih napak. Izgovor, da so policaji že bili tam, pa sploh.

V glavnem, brez kančka samohvale, lahko rečem, da sem ziher, da bi v obeh primerih obe moji psici pobeglega našla.
Za danes sem skoraj 99% da je bil tip vseskozi v gozdičku ob poligonu. Pustimo to, da je prišel od tam, to sploh ni važno. Ko sem šla po našem pogovoru čez poligon, sem pustila, da sta psici delali svoje. Bajka je najprej dala nos dol. Ker sem videla kje sta hodila policaja, sem vedela, da to ni njuna sled. Na sredini se je ustavila preverila levo, desno in šla suvereno v gozd. 100% sem, da je tip prišel od tam. Tam kjer je preverjala je točka, ker se vidi proti cesti in na drugo stran. Tip se je ustavil in preverjal ali je zrak čist. Verjetno je naredil korak naprej, nazaj, levo, desno. In odšel, kmalu za tem, sem pa že napisala kaj je bilo. Ko je Bajka popolnoma prijela sled se ji je pridružila še Ajša, ampak sem ju odpoklicala približno meter v grmovju, da ne uničita dokazov ali kaj podobnega. Kaj pa vem, kaj bodo še delali policaji tam. V glavnem ker psici poznam kdaj sta na sledi vem, da sta bile. Pa je bilo v tem času na poligonu najmanj 6 policajev, ki sem jih videla. Avto se je peljal čez - ja, spet imam kolesnice - pa sta vseeno najdle sled. Zakaj je ne bi potem našel policijski pes. Aja sledi, od policajev za katere vem, da so hodili ob robu gozda tut povehale nista. Kako še vem, da sta bile na pravi sledi? Ker so potem sledi v travi peljali do mesta, kjer sem tipa zagledala in klicala policijo. Torej lahko garantiram z gotovostjo, da je danes Bajka najdla pravo sled. Družnski kuža, ki spi v moji postelji in ki ni namensko sledila že več kot 3 leta.
Tko kot se Ajši v stotinki sekude povrne spomin za delo, tko bi morali tudi policijski psi ločiti sledi med seboj. Si ne predstavljam kako potem pri pobegu napadejo napadalca in ne kolega policista, ki teče pred njim za ubežnika. Ali pa nekoga, ki je slučajno tam.
Da ne bi kdo tale blog vzel, da grajam fante ali pse. Ne, tale zapis je izključno in samo dokaz, da sistem šolanja službenih psov ne štima. Ali so slabi psi ali pa vodstvo nima pojma in nima kadra, ki bi vodil te ljudi in njihove pse. Bojim se pa, da je oboje.
No toliko o službenih psih.....dve sta spet v službi - spita z mano in sta na straži....
Ena čisto zraven

Druga pokriva vhode. Ko vsi zaspijo, pride tudi ona in čuva posteljo v kateri spim.


Puščica rani telo, jezik pa dušo ( perzijski pregovor)