Ampak če ji ni všeč, bo pes že potrpel. Najboljše od vsega je bilo, da je kar naenkrat brez besed zginla iz uric. Zaključili smo z igro in začeli delat sedi. Ko smo prišli cel krog, mi je en manjkal. Začnem spraševati če je kdo opazil, kdaj je šla. Pa ni nihče od tistih, ki so delali. Le eden, ki je spremljevalec je videl, da je odšla.Ne hvala, ne kurc vas gleda. Ok mogoče je bil razlog ta, da je ležal na tleh drekec, ki sem ga pobrala. Ker je bil še topel, sem vrečko dvignila in rekla, da dreke pobiramo za seboj. Če ji je to preveč, potem naj pa gre. No tudi danes ni bilo maila, ne nič, zato je odpisana.
Lahko bi rekla, da ne misli ostati, ko sem ji dala čisto nov povodec - no tega je pustila na tleh. Vsaj to.
No druga zgodba je pa, da so v enem tednu ugotovili, da nimajo časa za šolo. Take stvari je potrebno mislit malo prej. Ok, da se spremenijo stvari po petih letih, ampak po treh tednih....kaj si pa misli prej? Odgovornost je zajebana stvar, priznam! To, da imajo povodec...je sicer napisal, da mi bo nakazal denar zanj...me zanima če res. Danes ga ni.
Ampak če bi človek zaradi takšnih nehal, tega danes sploh ne bi pisala.
Slikice povedo zakaj ne končam, ampak nadaljujem, ne glede na vse.
Če bomo razmišljali o porazu, ga bomo tudi dobili. Če smo neodločni, se nam ne bo zgodilo nič. Izbrati moramo nekaj veličastnega in to narediti (Maharishi Mahesh jogi)
