nedelja, 21. junij 2009

Poletje v školjki

Definitivno eden lepših mladinskih filmov. Predvsem drugi del je nekaj psebnega. Pa ne zaradi zgodbe, ampak ker notri igra nekdo, ki ga ni več.

Kmalu po posnetem filmu se je zgodila prometna nesreča. Takrat se je začelo moje ne maranje motorjev.
Danes sem se zalotila, da se ga ne spomnim takšnega kot je bil, ampak da ga imam v svoji domišliji takšnega kot bi moral biti sedaj. Prav smešno je bilo, ko sem ga videla. Tista podoba je že pozabljena.

Se sliši grdo, a na žalost tako je. 20 let bo počasi že tega, on je s tem filmom vsaj postal večen in vedno lahko obudimo spominj nanj.

Nekatere pa čisto zbrišeno s spomina. Ne morem ga priklicati v spomin kakšen je bil takrat, ne kakšen je sedaj. Spomnim se pa drugih stvari, ki ga ohranjanjo v mojem spominu. In spomnim se enega stavka.


Z mrtvimi in živimi je podobno. Nekatere si zapomnemo zaradi zunanjosti, ali pa si vsaj mislimo, da smo si jih. Nekatere pa zaradi njihov dejanj ali besed.