~74~

Vse najboljše za 4 mesece.
Malo podatkov:
Plečna višina: 46 cm
Dolžina hrbta: 50 cm
Teža: 17,5 kg
Prerasli smo:
2 ovratnici
2 dežna plaščka
1 povodec
imamo že 2 stalna zobka, dva nam še rasteta.

In še vedno gre lahko pod posteljo :)

~73~

Malo je bila spet sama doma :)

Kabel je še vedno cel. Je bila pa pošteno kregana in upam, da bo nehala s tem.
Vseeno je še vedno naredila minimalno škode in še vedno ni razloga za kletko. Enkrat na teden kaj malega naredi - to, da potegne ven polnilo iz igračke, ji ne štejem v slabo, sploh ker ga na poje. Nekaj veselja pa tudi mora imeti.
Popoldne nas je na sprehodu dobil sneg, ni bilo večjega užitka.

~72~

Danes je imela Abi bolj malo od mene, ker sem imela spet delovni dan. Bila je z mano v šoli, kjer je spet igrala pridno punčko. Prav vidi se, da potrebo po igri dobi pri Bajki.
Ko sem prišla domov, je bila spet pod posteljo. Še vedno se zgužva pod njo, čeprav je že toliko velika, da se niti pošteno ne more počohat, če jo kje srbi. Tokrat ni naredila nič narobe, le ko je utrujena, se še vedno splazi pod njo, ker ima tam svoj mir.
Sem pa danes spet z žalostjo ugotovila, da čisto prehitro raste. Še malo, pa ji bo njena najlepša roza ovratnica premajhna :(.

Ko imaš dva ali več psov, je prav, da občasno narediš sprehod samo z enim. Sploh je to pomembno za tistega, ki je bil prvi.
Danes sva si tako vzele sprehod z Bajko. Saj sva, ko je bila poledica in žled hodile same, ampak to je bilo zaradi sile razmer. Na tak sproščujoč sprehod, kjer sva počele to, kar sva počele prej, ko še ni bilo Abi, sva šle pa danes. Prav vidiš iskrice v njenih očeh. Zato ga bova še ponovile. Abi je pa itak vsa vesela, ko gre z očetom, saj ga vrti okoli mazinčka.

~71~

Čisto malo snega je še na kupu pred hišo in vedno se takoj zapodi nanj. Skače, koplje in uživa.

Že drugi dan testirave s katero oprsnico manj vleče. Na tržišču so prav oprsnice proti vlečenju. Včeraj sva testirale navadno oprsnico, ki se zapenja na prsnem košu in na hrbtu. Vodnje je lažje, ker res manj vleče. Pripenjanje na prsnem košu mišicam preprečuje, da bi vlekla.
Danes sva testirale oprsnico, ki je prav patentirala proti vlečeju in se zapenja samo na prsnem košu. Lahko rečem, da je še boljša od klasične oprsnice in psica res minimalno vleče.

 

 Na sprehodu sva še malo povadile odpoklic, saj ima jutri šolo.

 

Ko smo prišli domov je samo še zaspala.

Zvečer pa je izgubla še en zob.

Moji valentinki in valentinček

Valentnovo je danes, praznik zaljubljenih. Vsak dan se imamo raje. Sploh, ko je zunaj še sonček in gremo lahko na brezskrben sprehod po gozdu. Pa kako naj ju ne imam rada?

Bajka je afna na kvadrat in najboljša učiteljica. Uživaj vsak trenutek in briga te, kaj je bilo in kaj bo.

Še en učitelj v mojem življenju. Če se le da, pojdi malo spat :)

Lep valentinov dan, tudi vam.

~70~

Če se osredotočim samo na kabel, lahko rečem, da napredujemo. Kabel je cel! :)

 

Spet se je skrila pod posteljo in jo je šele Roomba ven spravila.

Ko sem prišla iz službe sva šle na pošto. Ker nisem videla nalepke, da s psom ne smem notri, sva kar šle. In nihče ni nič rekel. Verjetno je še videli niso. No, če bi rekli, da mora ven, bi jo vzela v naročje, ker zunaj jo res ne pustim.

Testirale sva hojo na oprsnici. Dvojno pripenjanje sredaj in na hrbtu, občutno zmanjša vlečenje.

Sonček je valentinovo naredil še lepše in popoldanski sprehod je bil spet po brezpotjih bljižnjega gozda.

 

~69~

Spet smo imeli lep dan in smo šle na sprehod. Slab mesec nazaj smo šle po podobni poti in Abi sem morala dvignit čez podrto drevo ali pa sva morale iti naokoli.

Danes je skakala čez drevesa kot čisto prava odrasla punca. Po eni strani sem bila res vesela, po drugi pa prav žalostna, ker tako vidim, kako velika je že.

Še nekaj se dogaja zadnje dni, kar mi je zelo všeč. Ko se ustavim, se ustavi tudi ona in počaka. Ne pride še do mene, ampak se vsede in čaka. To da ne pride k meni, je dobro, ker ko bo hodila z mano v službo, bo morala biti samostojna. Zato mi je všeč, da se vsede in čaka. Upam, da to obdrži.

Na tem štoru jo slikam od vsega začetka, ker mi je scena všeč in ker tako res vidim koliko zraste. Do sedaj sem jo vedno dvignila gor. Danes pa. Za začetek me je presenetila, ker je šla kar sama do njega in nato še sama splezala gor. Tako srka stvari v svojo malo bučko. Zapomni si vsako podrobnost, opazi vsako spremembo.

Ko smo prišle domov, je dobila kosilo in šla spat. Raziskovanje jo je utrudilo in ja, res smo bili že eno uro na sprehodu.

~68~

Eno urco smo imeli sonček. Hitro smo šle pogledat, posledice žleda v našem gozdu.
Eno uro sprehoda in Abi bi kar še šla. Neumorna je.

Na sprehodu raziskuje, išče palčke in občasni nagaja Bajki.
Vseskozi jo spremlja in ponavlja za njo.

Še mesec dni nazaj, nismo naredile niti četrt te poti in vmes je počivala. Danes ni niti enrkat upočasnila. Tako hitro se vse spreminja in se razvija v pravo punco.

~67~

Čedalje bolj se poigravam z mislijo, da Abi začnem hranit s kuhano oz. delno surovo hrano.
Njena dlaka je veliko bolj mehka, ko je kuhano hrano, kakca je veliko manj, tako da se tehtnica preveša počasi proti kuhani hrani.

Spet je uživala v vampih.
Ko sem si kuhala kosilo mi je padel na tla brokoli. Z veseljem ga je pojedla. Ko sem ji kasneje dala kuhanega, je padla čisto not. Sedaj že vem, da obožuje korenje, brokoli, cvetačo. Počasi odkrivam kaj vse je in česa ne.

~66~

Sneg je skopnel oz. ga je tako malo, da smo šle končno lahko spet skupaj z Bajko na spuščen sprehod.
Točno sta te dni vedele, da se ne smeta igrat in da mora Bajka hoditi počasi. Na koncu je bila lahko že tudi Abi spuščena, saj je vedela, da ne sme in se je igrala sama.
Danes pa, ko sta videle, kam gremo, sta spustile vse zavore in sta začele spet noret na polno.

Njuna komunikacija s pogledi mi je tako dobra.

Potem pa nas je ujel dež in smo prišle vse blatne in mokre domov. Radosti zimskega vremena smo končale v banji.