V kuhinji ga dam v stolček in greva. Par minutk in sva nazaj.
Kot kaže naju čisto lepo čaka, saj se ga nič ne sliši ven in tudi, ko se vrnem, če čisto zadovoljen.
Pogled skozi vrata - igra se.
Moje jutranje veselje.
Čedalje boljše volje je zjutraj.
Abi je pa kot kaže postala prava vaška zjala.