Abi je imela vse pod kotrolo.
Ni še vedela, kaj jo danes čaka.
Pasja razstava!
Moram jo res prav pohvaliti, saj še danes ne verjamem, da je bila tako pridna. Res sem bila skeptkična glede nje. In presenečena na koncu. Tako lepo se je obnašala, kljub množici psov in ljudi. Nobene histerije, nobenega vlečanja.
Se je pa zgodba obrnila na popoldanskem delu.
Najprej sva hotela na morje, a ker je bila že pozna ura, sva se raje odpeljala do Preddvora.
Tam pa Abi ni več zdržala samokotrole. Voda in odprt teren, je bilo preveč. Vlekla je, ni se umirila. Le tulila ni. To je pa res.