Tri leta od tega, ko se mi je ustavil življenje in sem vse misli usmerjala le v to, da bo operirana in da bo lahko hodila. Pa čeprav samo toliko, da gre lulat in kakat. Ne, takrat res nisem verjela da se bo tako popravila, kot se je.
http://bajka0304.blogspot.si/2012/09/doma-je.html
Ko je prišla iz Topolščice res ni bilo spodbudno. Še vedno je bila hroma, nogice so ji bingljale. Doktor je rekel 6 tednov.
Pa se nisva dale. Njen nasmeh, njene oči in njena dlaka, ki je postala nazaj vranje črna, mi je rekla, da bo prej.
In res je bila. Trudila se je vsak dan posebej, z njo tudi jaz.
In po treh letih je tu kjer je.
Predvsem pa je punca še vedno v polni kondiciji in sedaj, ko so temperature padle, bi imela spet svoje dolge sprehode.
Tudi njena dlaka je še vedno vranje črna.
Je kdo rekel, žogica?
Daj mi žogico!
Lepotička moja, je res neustrašna in prav nikjer se ji ne vidi, da je že gospa v zelo zrelih letih.
Res si želim, da bi bila punca še nekaj časa z nami, predvsem, da bi lahko spremljala prihod našega novega člana in delila še nekaj časa z njim.
