Pa še kar traja

Res je, da je že veliko bolje, ampak vseeno še kar traja.
Smrkam pa čisto za res, kot da ne bi bila že skoraj 10 dni v postelji :(.

Včeraj sem morala iz postelje, saj so me čakali novi dokumenti. Ko se poročiš imaš 30 dni časa, da vse spremeniš. Pa sem jih.
V času računalnika res ne vem, zakaj me še vedno čaka pot, da to uredim še na vseh karticah...
Ampak to lahko počaka, njim je važno, da plačam, ne kaj gor piše:)
Najprej zdravje, potem pa priimki in naslovi.

Po enem tednu še kar doma

Mislim, da sem dosegla rekord v ležanju. Saj ne, da bi si želela, ampak res ne gre drugače.

Že malo daljši telefonski pogovor te čisto zmatra. To, da greš pojest kosilo, te položi v posteljo za naslednjo uro.

Pogrešam pa sprehode z mojima dvema po jesenskem gozdu.

Čisto za kratko bi šla, pa vem da še ne smem.

Prehlad in nosečnost

Ne, to dvoje ne gre skupaj. Povem iz prve roke.
Še 4 dni ležim v postelji, stanje je nekje bolje, drugje občutno slabše. Najhuje od vsega je to, da sem celo življenje vse prehlade šla zelo hitro mimo, saj se se nafilala z vitamini in vsemi živimi praški.
Sedaj pa le pijem čajček, v nos si zlivam fiziološko raztopino in upam, da čimprej mine.

Ne vem kako naj svojemu otroku dopovem, da pač kiham, kašljam in ga seveda ob tem premetavam. Da ne govorim, da imam občutek, kot da sem ga že čisto speštala, ker spim ali na enem ali na drugem boku.

Saj bo, in naj se nikoli več ne ponovi!

Vse šele prihaja za nama

Adrenalin je popusti, poroka je bila še boljša, kot sva jo želela.

Podrobnost niti niso važne, ker smo se vsi imeli lepo. Nič tradicionalnega ni bilo, po drugi strani pa nič neobičajnega.

Bodoča gospod in gospa :)

Gospod in gospa :)

Nisva ju imela ob sebi na poroki, sta bile pa na glavnem slikanju.

Uradnega dela je bilo konec, čas je za hrano in druženje.

Tortica je bila najina: punč torta. Svatje so dobili original. Poročna res ne more biti črna :)

Hvala Slaščičarna Rašica.

Gospa Klemenčič Holynski

Od včeraj sem uradno gospa Klemenčič Holynski.

Res smo se imeli lepo in hvala vsem, ki ste bili del tega.
Še vreme ni moglo biti bolj kičasto, kot je bilo.

Danes pa sva opravila predporočno - poročno nalogo.
Moja priča Barbara, naju je že prvi dan zaposlila, da ne bova slučajno kaj delala sama.

Kaki je bilo potrebno posaditi. Simbol najine skupne poti.

 Ob tako pomembnih navodilih, ni čudno da se ti trese roka.

Fant je v zemlji in raste.

Samo še šopek dam sušit, in grem lahko spat.

Gospa Klemenčič Holynski - res se dobro sliši :). Še lepše pa živi.

Tri leta po tem, ko je bila Bajka hroma

Danes je tri leta od tega, ko je Bajkica prišla iz bolnice.
Tri leta od tega, ko se mi je ustavil življenje in sem vse misli usmerjala le v to, da bo operirana in da bo lahko hodila. Pa čeprav samo toliko, da gre lulat in kakat. Ne, takrat res nisem verjela da se bo tako popravila, kot se je.
http://bajka0304.blogspot.si/2012/09/doma-je.html
Ko je prišla iz Topolščice res ni bilo spodbudno. Še vedno je bila hroma, nogice so ji bingljale. Doktor je rekel 6 tednov.
Pa se nisva dale. Njen nasmeh, njene oči in njena dlaka, ki je postala nazaj vranje črna, mi je rekla, da bo prej.
In res je bila. Trudila se je vsak dan posebej, z njo tudi jaz.
In po treh letih je tu kjer je.

Stara je 11 in pol, kar je za tako veliko nemško ovčarko veliko.
Predvsem pa je punca še vedno v polni kondiciji in sedaj, ko so temperature padle, bi imela spet svoje dolge sprehode.
Tudi njena dlaka je še vedno vranje črna.

Še vedno hoče svojo žogico in če le lahko, jo vzame še Abi.

Je kdo rekel, žogica?

Daj mi žogico!

Lepotička moja, je res neustrašna in prav nikjer se ji ne vidi, da je že gospa v zelo zrelih letih.

Res si želim, da bi bila punca še nekaj časa z nami, predvsem, da bi lahko spremljala prihod našega novega člana in delila še nekaj časa z njim.

Konec vlečenja

Če se tudi jaz padla pri Abi po celi črti in jih popuščala, je sedaj konec tega.
Krvavite je ustavila kemija, jaz sem tista, ki jih lahko preprečim v prihodnosti. V šoli vedno pravi, da pazite v začetku nosečnosti, saj se mora plod ugnezditi, pa naj se to še tako čudno sliši. Težko se bo obdržal v tebi, če bo imel stalne cuke in vlečenja, ti pa še bolj kontriraš, ker hočeš zaščititi telo.

No, tako hudega vlečenja si Abi ni dovolila, vseeno pa je šla kdaj prehitro in je potegnila.
Konec demokracije, sedaj so drugi bolj pomembni od psa. Nič več pregovarjanja kaj se sme in kaj ne.
Tisto, kar sem do sedaj spregledala, ker je "še majhna", ker " se ji mudi", ker....,tega sedaj ne bo več.
In to je že hoja čez vrata. Kmalu bo kar gužva, zato je potrebno red narediti že sedaj. Si ne predstavljam kako bi to počela še z vozičkom in otrokom njem.

Torej: nič več gužve, nič več nestrpnega prestopanja. Sedet pri miru in počakat, da se ju pripne. Lahko reči, težje doseči. Popravljanje, popravljanje, popravljanje...in to bi lahko trajalo v nedogled, ker ji je to postala nova igrica. Priznam, dobila je eno vzgojno po riti in od takrat naprej...sedi.

In Abi ni prav nič v stresu in prav nič več ne cvili. Pride do vrat in počaka. Mene prav nič ne vleče, počaka, da odprem vrata, gre skozi in me na drugi strani počaka.

Tudi v avto smo začele hoditi odvezane, kljub temu, da imamo pred hišo glavno cesto. Počakaj in sedi znata. Le enkrat se jima je mudilo in sem obe samo verbalno kregala in je od takrat mir.

Priznam, brcnila sem jo v rit. In to zato, ker je vlekla, in jo na prigovarjanje nisem mogla ustaviti. Potegniti je nisem mogla, ker me je že bolel trebuh, torej....ostane še noga. Ja, zacvilila je. In od takrat pravi, da ne bo vlekla. Če že hoče, jo opomnim in takoj neha.

Ja, vse se lahko spremeni, če si noseč in če se odločiš, da boš to rešil v prvem trimesečju, ko še lahko.

Ko še lahko....moje življenje se vrti okoli lulanj in spanja. Še nikoli nisem toliko spala.