Bajka je imela epileptičen napad

Pa je šlo nekaj let mojega življenja.
Iz čistega lepega mira. Spala je, jaz sem pa kuhala kosilo. Začela sem jest, Bajka je vstala in se hotela popraskat. Pri tem ji je spodneslo rit, zato sem vstala, da bi jo prijela. Že med tem, ko se  vstaljala, sem videla, da nekaj ni ok. Gibi so bili nekontrolirani, odzivnosti ni bilo. V hipu jo je vrglo na tla, začela se je par minutna agonija. Zgledalo je tako, kot plavanje. Le da jo je vse držalo v krčih. Ko se ni umirila, sem se ulegla nanjo in počasi je začela prihajati k sebi. Na vsak način je želela vstati, a jo noge niso držale. Potem se je naslonila name in zrla v prazno. Ko je prišla k sebi, se je obnašala, kot da nič ni.
Sedaj je že cel dan na spidu in se sploh ne ustavi. Leži, ker je na prostoru, a zazna vsak premik in izkoristi trenutek, da gre za nami.
Danes sva dobile nekaj za pomiritev, jutri grava na ekg.
Upam, da je bil to pač en ups, ki se je zgodil.