Abi je šla z mano in bila je razvejen otrok, ki noče stran od mame. Na sprehodu jo je imel Rok, ki jo je že vodil. A tokrat nas je bilo manj in me je stalno videla. Zato je tudi stalno jokala, ker ni bila ob meni. Ko je bila v kadru, je bila pridna.
Nekako jo moram čimprej navadit na to, da jo bo lahko imel tudi kdo drug. Na poliognu ni nobenega problema, saj tam me ima na očeh, na sprehodu je pa vse drugače.
Po drugi strani mi je pa všeč, da gleda samo mene in hoče biti z menoj.
