~147~

Njena postelja. Saj ne vem, ali se naj ji smejem ali jokam.
Imele sva boj, kaj boj. Mesarsko klanje. V stotinki sekunde je zagledala prazne prostor do odprtine, kjer bi lahko prišla pod posteljo.
Samo pognala se je in se vrgla not. Ulovila sem jo za zadnje noge, pa je tako vlekla notri, da sem jo spustila, ker bi jo lahko poškodovala. Prijela sem jo za rep, ker sem jo res hotela potegnit ven in jo kregat. Pa sem tudi to opustila, ker je bila tako hitra in močna, da bi se lahko poškodovala.

Kokoška se je splazila čez to luknjo. Več kot 2 uri je ni bilo ven. Vmes sem šla delat in ko sem prišla domov je bila cela panika. Saj se ni spomnila kje je prišla notri. Na vsak način je hotela pregristi in spraskat, vmes je jokala in tudi tulila. Rešil jo je oče z dvigom postelje.
Boks je šel nazaj in zaprl luknji, tako da je spet obsojena nanj ali pa posteljo, tokrat ima svoj stil.