~176~

Spet pasja sobota in delovni dan.

Z mladički se še vedno lepo razume in uživa v njigovi družbi se čisto sprosti.

Z velikimi je danes vadila sedi in prostor in na koncu ure je samo še zaspala.

~175~

Spet je bila v službi in spet je bila v reji na sprehodu. Tokrat je bila čisto tiho in je lepo hodila.

Vreme nas je malo hecal, a smo na kocnu celo hodili po sončku.
Lep sprehod, pa eni dinozavrni so bili tam.

~174~

Takoj ko jo pohvalim, spet kaj ušpiči.
Sama sebi se smejem, ker svojim tečajnkom vedno pravim, da morajo pospravljat za seboj. na tla mi je padla prazna škatlja in Abi ni čakala predoglo. Spet ima nazaj svojo igralnico, ko ji lepo uporablja. Vse, česar ne najdem v svoji sobi, je tam.

Sem bila prehitra in je še ni zgrizla. Je pa zato imela delo z medvedkom.

Še vedno polnilo da samo ven in ga pusti pri miru, zato ji to pustim.
Po napornem dnevu, pa tudi Abi zaspi.

~173~

Abi se navaja na nove življenjske situacije, saj njena lastnica ni več samska. Samo spoznavanje in druženje z lastničnim partnerjem ji ne dela nobenih težav. Prav lepo ga je sprejela in tudi pri njemu doma, se počuti čist domače.
Počasi premagujemo tudi zadnjo oviro - muco.
Z domačim mucom sta čisto na ti.

Preseneča me, da se tudi z njegovo muco lepo obnaša. Trenutno smo še na varni razdalji, ampak ne skače proti njej in ji ne teži.
Res moram spet napisat, da je Abi izredno pridna in neproblematična punca.

~172~

Moj pes se mi maščuje! Ker me cel dan ni bilo doma, je spet delala škodo. Tokrat jo je mama hotela "rešit" in je pospravila glavni dokaz. Vseeno jih je bilo dovolj, da je lahko kriva.

Mogoče mi pa le hoče povedat, da hoče pod posteljo.

Kot kaže smo spet v obdobju, ko se dela škoda. Upam, da ostane le pri postleji in kakšni igrački.

~171~

Danes smo snemali prispevek za oddajo o Živalih in ljudeh. Tema je bila prevzgoja nevarnih psov.
Abi je šla z mano in bila je razvejen otrok, ki noče stran od mame. Na sprehodu jo je imel Rok, ki jo je že vodil. A tokrat nas je bilo manj in me je stalno videla. Zato je tudi stalno jokala, ker ni bila ob meni. Ko je bila v kadru, je bila pridna.

Nekako jo moram čimprej navadit na to, da jo bo lahko imel tudi kdo drug. Na poliognu ni nobenega problema, saj tam me ima na očeh, na sprehodu je pa vse drugače.
Po drugi strani mi je pa všeč, da gleda samo mene in hoče biti z menoj.

~170~

Nedeljsko popoldne in spet je bil čas za pasjo šolo. Po napornem vikendu je bila že prijetno utrujena, a je vseeno v šoli še norela s psi.

Ne sicer tako na polno, a ko je prišla njena skupina, je spet zaživela.

Pravi mali pasji žur so imeli.

~169~

Spet je bila celo dopoldne z mano v šoli in sedaj že celo popoldne spi kot klada.
Res je, vroče je bilo.

Mladički jo čisto fascinirajo, ker je ona tavelika in tastara. Vesela sem, ker se še vedno lepo igra z njimi.

Z

Za njimi so prišli učenjaki, kjer je nekaj večjih od nje. Še vedno jo vsi ovohavajo in nekateri bi jo tudi podredili, ker ni več mladiček. Ne ve še kako naj se obnaša, zato je raje ulegla in čakala, kaj bom rekla jaz.

Za njimi so prišli malošoli in je bila že lepo utrujena, predvsem je pa vročina naredila svoje.

Malo se je še igrala, potem pa si je našla senco in tam bležala. Tudi žoganje je ni premamilo.

~168~

Spet moram reci, da imam pridne pse. Dopoldne smo se najprej dobili na poligonu s Flipom.

Lovila sta se in ker ga Abi ni mogla ulovit, je besno lajala za njim. Je pa čedalje hitrejša in tudi ovinke že zelo suvereno odteče.
Potem pa smo šle na Rally Saturnus po Tilna. Vse skupaj se je malo dlje zavleko. Počakale sta v avtu, in kljub glasnemu hrupu sta bile čiste pridne. Abi ponavadi laja če se okoli dogaja kaj, česar ne pozna. Tokrat je lepo sedela v avtu in gledala naokoli. Res prijetno presenečenje, sem pričakovala vsaj malo zmedenosti ali neugodja v hrupu. Je pa res, da sem imela avto parkiran skoraj pri vhodu in sta imele stalno svež zrak in ni bilo toliko hrupa.

~167~

Končno se je nehala gonit, zato je šla lahko spet v šolo.
Najprej je bila sama v šoli, saj je bila njena skupina

Lepo se je vključila v skupino, kljub temu, da je ni bilo 3 tedne. Tudi pridno je delala vaje, čeprav priznam, ne vedim ravno veliko.
Za njimi so prišli učenjaki, ki se jih je nazadnje še bala, danes pa se je utrašila le še največjega, a se je tudi z njim hotela igrat.
Ena izmed njihovih vaj je bila, da se lastniki žogajo, psi pa ležijo v prostoru - Abi se je žogala z njimi.

Ko sem jo odpoklicala je prišla in tudi prostor je držala. Vesela sem zanjo, ker se zna kontrolirat in zna biti pri miru, kljub temu, da je še mlada in so okoli nje psi.

~166~

Poletje se približuje in tudi Abi je na sprehodu čedalje bolj zadihana. Res je pa tudi to, da je spet najhitrejša in mora Bajki ukrasti vsako palčko.
Počasi se zaključuje tudi naša prva gonitev in zdi se mi, da se Abi spet nazaj odpira. Vmes je bila kar preveč pridna in poslušna. Sedaj pa spet vzame trenutek za premisek ali bi ali ne bi naredila.

Največje veselje na sprehodu, pa je opazovati, kako se skupaj igrata.

~165~

Danes smo si privoščile jutranji sprehod. Prijetno hladno je še bilo, saj se je že kar lepo otoplilo čez dan. Abi sicer tega še ne opazi, je pa zato Bajki toliko bolj vroče.

Sprehod ob Savi je vedno malo adrenalinski. Tokrat je šla Abi mimo brez, da bi šla v reko.

Skoraj jo je prijelo, da bi probala lužo. Močan fuj jo je takoj odvrnil od tega.

Na koncu sprehoda, je bila kar malo utrujena.

~164~

Abi je čedalje raje v svoji koči. Ko pride domov, gre takoj notri spat, tudi ko je doma, veliko spi v njej.

Je pa ta res prevelika, ampak bolje tako, kot premajhna.
Ker je bil spet sončen dan, so se ploščice na balkonu lepo segrele, kar je s pridom izkoristila in spala na njih.

Dokler je ni kaj zmotilo in je morala povedat svoje. Še vedno se razjezi in se ne pomiri sama.

~163~

Danes prvič ni spala doma, ampak je prespala drugje.
Prav nobenih težav ni imela s tem, saj je našla posteljo, ki jo je takoj posvojila.

Presenetila me je s tem, da ni ponoči jokala, ker nisva bile v isti sobi. Zjutraj pa je le našla trenutek, da se je prišla crkljat.

Pridna je bila, res.

~162~

Dež je naredil dan prav tečen, a vseeno smo našle čas za sprehod v sončku.

 Travniki so te dni najlepši. Ne pustim ji, da skače po visoki travi, saj s tem dela škodo. Je pa res, da smo uničili malo manj kot kvadatni metetr polja za sliko.

Vem da ni prav, ampak slika je pa lepa.

~161~

Ker sva bile cel dan naokoli in je bila bolj pri miru, sem jo popoldne vzela s seboj v šolo.
Kakšno veselje, ker so bili psi tako veliki kot ona.

S bostonko sta se čisto zaigrale.

Videle sta samo ena drugo.

Vesela sem, da jo lahko vzamem v katero koli skupino in nima težav s tem.