Lep, sončen dan. Sicer je pihal tisti mrzel, oster veter, a sonček je bil pa le sonček.
Dopoldne sem spoznala dva nova zanimiva psa, z še bolj zanimivimi ljudmi.
Malo pred tretjo me je čakal izpit iz prevzgoje - prav veselila sem se ga, ker vem kako živčen je bil lastnik. Ne vem sicer zakaj, ampak kdo pa pred izpitom ni ;)
Zanimivo mi je bilo opazovati ljudi. Ker sta bila oba sproščena in je zgledlo kot da gresta dva frenda na sprehod, so tudi ljudje vse skupaj sprejemali z nasmeškom. Tega sem vesela, da ljudje, zaradi lepo vzgojenega psa, spregledajo nagobčnik in se odzovejo na lepo voden pasji par, z nasmehom.
In to je, tisto kar šteje. Ok, pa to, da fant ni več živčen - čeprav mislim, da sploh še ni dojel.
Zvečer me je čakalo pa drugo lepo, a žalostno opravilo Žalostno zato, ker je težko najti tisto lepo sliko psa, po drugi strani pa se zgodi, da kakšnega ne najdeš, ker al ga glih takrat, ko je bila svetloba odlična ni blo, ali pa slika takrat ni ratala. No, na koncu se za vsakega najde slika, ki ga predstavlja v njegovi pravi luči.
So šle v tisk, kar pomeni, da bo konec šole :(.
Danes je dobila čisto svojo ovratnico ;)
Potem pa...vsi so se igrali, ona...ona pa je šla kopat luknje v travo. In jaz...jaz sem jo prijela za ovratnico in rekla ne. Pa je šla spet, in jaz še bolj odločno. Potem...potem, se je pa skregala z mano :(
Ko sva obe odkuhale mulo, je bilo spet vse ok.
Ja, punca mi že daje vetra, pa še sploh ni pri meni :)
