Zaključujem

Počutim se prazno, žalostno s kepo v grlu. Bolj kot premišljujem večja je kepa. Priznam ali ne, počasi se bo moje življenje totalo spremenilo.
Saj se počasi že navajam, da ga ni, ampak tokrat je čisto res, da bo doma zadnji vikend. Čeprav sem mislila, da bo predzadnji. Kar šel bo in ga ne bo. Ne tako kot sedaj, ko ga ni bilo dan, dva, največ teden dni. Sedaj ga enostavno ne bo več. Prišel bo enkrat na mesec ali pa še to ne.
Mi je hudo in ja, moje življenje se bo korenito spremenilo če si to želim ali pa ne. odnos, ki ga imava je nekaj posebnega in tega me je groza, ker se zavedam, da bom sedaj sama. Sama za vse. Jaz in moji dve bučki.

Res, kar vse se nekako poslavlja. Danes sem tri ure čistila avto. Svojih 5 let, ki sem jih preživela sem zmetala v smeti, posesala v seslac, pobrisala z otroškimi mokrimi robčki in na koncu še z arfom vso belo plastiko. Pet let spominov in doživetij, štiri nepozabne ljudi sem izsesala iz sedežov in vse skupaj za prmej še spucala z peno. Vse to kar sem 5 let doživljala, vse to po čemer sem hrepenela, koncec kocev tudi trpela, vse kar me je bolelo in veselilo, vse to in še več, vsa zamolčana dejanja, vse prepovedane stvari, vse to sem danes uničila. Vsi dokazi so šli. Ostali so le spomini, eni so lepi, drugi ..za ene bi bilo tako fino da jih ne bi bilo. Kje bi bila sedaj lahko če ga ne bi spoznala? Po drugi strani pa...če bi bilo drugače, bi doživela z nekom drugim nekaj tako lepega kot sem doživela in če sem poštena si to še vedno želim početi. Vprašanje res, kaj bi bilo če ne bi bilo takrat njega.
No ja, nekaj vem, da vsaj trije definitivno nikoli ne bodo več sedeli v nobenem mojem avtu . In prav je tako. Dali so mi veliko vsega. Vzela sem si tisto kar se mi je v tistem trenutku zdelo da naj. Bi morala več, bi morala reči kaj česar nisem? Bi morala verjet nekomu, da čisto resno misli to kar pravi? Bi morala resno upoštevati vse znake in dejanja?
Vprašanja na katera ne bo odgovorov in ki me konec koncev niti ne zanimajo, ker vse skupaj se je zgodilo tako kot se je.
Avto odhaja drugam, upam da bo tistemu, ki ga kupil služil tako kot je meni. Kvaril se dobesedni ni nič, samo dvakrat me je pustil na cedilu pa še to me norem reči temu tako, ker je bilo oboje na domačem dvorišču. Ok pustimo tretje, kreš ne šteje. Še tam je pazil name in mi ni bilo nič. On je kar grdo nastradal.
Lepo je skrbel za tri babe katerim se je občasno za par mesecev pridružil še kdo.

Zato pravim da zaključujem obdobje svojega življenja. Od drugega tedna bo ogromno stvari drugačnih. Ostala bom brez človeka, ki mi veliko pomeni. Ostala bom brez avta, v katerem je polno enih spominov.
Začeti bom morala živeti drugače, ker se bodo stvari spremenile. Organizirat si bom morala na novo svoj čas. Svoje življenje.
Avto pa...tam bo prostor za nove spomine.

Saj bo, sedaj moram malo sama sebe tolažit. Ker bo! Bo moralo biti!