Danes nas je zbudila ura, ki sem jo pozabila ugasnit, no tudi to se bom morala naučit - pravilno nastavit budiko, ker sedaj rabim 2. Eno za hrano, drugo za vstat.
Jutranji sprehod v sončku je nekaj najlepšega, sploh pa če ni več mrzlo. Ravno toliko, da so tla zmrznjena.
Ajšika ima tokrat rano na sprednji nogi, jo maževa že par dni, danes se je pa odprla in bo zato povita par dni.
Popoldanska pasja šola je bila po dolgem času sočna in končno smo bili vsi. Komaj čakam pomlad, takrat je tako luštno v šoli, ko še ni prevroče.
Sončni zahodi so prav nekaj posebnega zadnje dni.
