Spet tako lepo jutro, mi pa notri, ker je onesnažen zrak.
Res je. Ko peljem Abi samo na kratko ven, me peče v pljučih in zgačka v grlu. Naj bo hitro veter, da to razpiha.
So pa zato, toliko lepši ujeti sončni trenutki.
Po kosilu sva vseeno šle do Črnuč, ker je v gozdu malo boljši zrak.
Nad mestom pa prav nizek oblak smoga. Grdi prizori zadnjih dni.
Ne morem ji dopovedat, da smo kratki zaradi zdravja.
Naša škrba baba.