Po zajtrku smo šli iskat sončka.
Bolj kot smo ga iskali, bolj se je jasnilo. In našli smo ga.
Abi se uleže le na avtocesti, ostalo mora spremljati kaj se dogaja za nami.
Čisto pravi sonček je bil.
Žak je imel na začetku malo problemov, ker mu nisva naredila sence. A mora ga sonček dobiti, da se čimprej pozdravi.
Abi je komaj čakala, da gremo.
Žak je pa opazoval, kjer smo in si odmikal dekico, ko mu je bilo pretoplo.
Ovčke so ga čisto fascinirale.
Abi pa muca, ki je živela z njimi.
Samo da smo zavili nazaj na avtocesto, smo šli zopet v oblake.
Malo pred domom je zopet posvetil.
Žak je zvečer samo še padel dol in zaspal.