nedelja, 11. september 2016

~231~ Od A do Ž

Zazvoni telefon. In predno pogledam, kdo kliče. Že vem. Abi takoj skoči, zato vem, da je on.
 Ta njuna navezanost je neverjetna. Od klica naprej, je ona v drugem svetu.
Na pol odsotna, kot da samo še čaka, da pride k njemu.

 Sedaj se je že čisto navadila, da ni več samo ona. Je pa res, da če jima pustim tudi Žaka, gresta Abi in oči čez travnik, mami pa z Žakom po cesti. Tako da sta del sprehoda, čisto sama in je Abi samo njegova.
Ni čudno, da ko pride domov, najde tudi najmanjši košček sence.
Žak osvaja hranjenje. Čedalje večkrat mu dam hrano v roko in naj je sam. Saj mu gre kar dobro.