Užitek na snegu

Zavedam se, da je to lahko Bajkina zadnja zima, zato si nebi nikoli odpustila, če je ne bi peljala na sneg.
Že včeraj zvečer smo se odpeljali v Črnuče, kjer je bilo snega ravno za vzorec, a dovolj, za nasmeh, katerega Bajka dobi, ko gre na sneg.
Danes pa sva rekla, da jo peljeva prav na ornk sneg.
Podatek iz Rakitne - snega je najmanj 20 cm. Gremo!!!
V Ljubljani megla in turoben, umazan dan.
Po poti proti Rakitni, ni kazalo, da bo sonček, a to ni bilo važno. Važen je bil sneg.
Bolj kot smo se bližali vrhu, bolj so se oblaki umikali sončku.

Ko sva prišla na Rakitno, smo vsi samo čakali, a gremo na sneg.

Jaz sem bila samo fotograf, saj sem morala paziti, da mi kje ne spodrsne.
Je pa Tilen ravno toliko not padu, kot Abi in Bajka.
Vez med njem in Bajko je res močna. Prav užitek ju je gledati, kako se imata rada in uživata en z drugim. Tudi Abi ga čedalje bolj upošteva in ga sprejema za svojega. No saj je že čas :)

Snega je bil res 20 cm ali pa še več. Predvsem je bil pa čist in suh.

Abi me je čisto presenetila, saj je nabirala kroge in kot kozica skakala po snegu.

Bajka si je držala Tilna, ki ji je metal kepe. Ne skače za njimi, žur jih je, da jih lovi na mestu. Kar mi je veliko bolj všeč, saj zadnje nogice niso več najboljše.

Več kot ji zmeče snega, bolj je vesela.

Nisem čisto prepričana, kdo je bolj vesel snega. Važno je, a so vsi trije uživali.

 Jaz pa še bolj, ko sem jih gledala pri tem.

Še sva meseca, pa bomo tako uživali še z enim škratkom. Ja, lepo je nositi otroka in še lepše je, ko veš, da bomo skupaj uživali v takih trenutkih, kot je bil danes.
Ko smo za 15 minut peljali Bajko na sneg.