Preverjeno

Upam, da ne bodo vse, no skraj vse, besede samo zato, da jih bomo pozabili.
Preverjeno
In upam, da bo vsaj en več od jutri naprej na povodcu.

Nevarnih psov ni, nevarne naredijo neodgovorni ljudje

Zaradi mojega razmišljanja, ki sem ga zapisala tu gor, je bil moj blog pol dneva glavna novica 24.ur. Saj ne vem naj tistemu, ki je novinarju povedal za moj zapis rečem hvala, ali pa, drugič ne koplji jame drugemu, ker lahko sam notri padeš. Tisti, ki imamo čisto vest, lahko skočimo čez.
No, ker me sedaj berejo še tisti, ki me niti ne poznajo niti ne vedo kdo sem, moram malo paziti kaj in kako pišem. No svojih disleksičnih napak še vedno ne bom popravljala, ker jih pač ne vidim;)

Upam pa, da po vseh mojih pojavljanjih v medijih moja profesorja slovenskega jezika nista razočarana. Srednješolskega sem imela po vsakem snemanju v mislih. Žal mi je, ker veliki vedno prehitro odidejo: moj poklon, gospod profesor!

Začelo se je s klicem radijske postaje. Povem, da ne ostajajo nevarne pasme in da lahko ugrizne vsak pes.
Odpravim se na kavo s svojima tečajnikoma, verjetno je bila zadnja kava v troje in sem se res želela pogovoriti z njima, saj sta prav prijetna, pa še zadnje podrobnosti glede predstavitve otroka psu sem jima hotela dati. A klic iz spletnega dela, je kavo končal. Niso želeli izjavo, ampak ker so moderni in so na spletu so hoteli posneto izjavo. No pa smo bili tam. Pojavila se bom pred kamero.
S tem primerom konec koncev sploh nimam nič. Tudi program ŠKD Bajke, je bil potrjen šele lani poleti in te psi niso imeli nič s tem programom.
Predvidevam, da mi je nekdo, ki mu nisem ravno všeč "pomagal" priti na prvo stran in s tem v medije. Spet se je izkazalo, da škodoželjnost ni najboljša, ker je pozabil oz. pozabila prebrati, da takrat še ni bilo programa prevzgoje nevarnih psov in da mi z njimi nismo imeli nič.
Ampak, če želiš nekomu slabo, se ta krog lahko obrne in mu narediš v bistvu dobro. Vsi komentarji so mislim da zaman, sedaj ko se kažejo razsežnosti te tragedije. Če res kdo misli, da komu privoščim smrt....res je ne, nikomur. Nikomur ne želim, da bi doživel pasji ugriz, ker jaz sem ga. In ravno zato, ker vem kako boli in kako dolgo je zdravljenje, tega ne želim nikomur. Le tisti, ki je pokvarjen v duši lahko pomisli na to, da nekdo nekomu smrt privošči. Dajmo pogledat vase, predno sodimo druge!
Da se vrnem nazaj v te dni. Snemanju se nisem mogla izognit, saj smo me kmalu za tem klicali iz RTV-ja in me povabili v Odmeve. Povabilo sem zavrnila, saj se mi je zdelo smiselno govoriti o nečem, kjer niti nisem sodelovala niti nisem pristojna za te stvari.

Samo umiri misli v glavi. To je dobro narediti sredi nemira (Yuan WU)

Ker je potrebno v takšnih tragičnih trenutkih misliti na posledice, sem najprej pomislila.....začela se bo gonja proti psom in proti lastnikom psov. Delati moram za nas, ki smo odgovorni in moram povedat, da nevarnih pasem ni, psa nevarnega naredi neodgovoren lastnik.
Noben pes se ne zbudi ob 7.00 in je ob 7.15 že agresiven!

Ko pa imaš možnost povedati svoje mnenje še na javni televiziji je pa nujno umiriti stvari. Upam, da mi je uspelo tu , tu in tu.

Upam, da je javnost razumela da pasma sama po sebi ni nevarna. Nobena! Je pa res, da moramo ljudje znati biti kritični do samega sebe in si izbrati sebi primernega psa. Imeti psa, ki ga ne obvladamo, je isto kot voziti 150 čez naselje. Slej kot prej se zgodi nesreča.

Ker pa smo do sebe najmanj kritični naj nam ne bo ta čas v pogubo in zaostrovanje naših in pasjih pravic, ampak naj bo čas, ko vsak lastnik ali bodoči lastnik pogleda vase in premisli s čim bi lahko spremenil to slabo mnenje o psih. Mogoče s tem, da ga bo res imel vedno na povodcu tam kjer so ljudje. Da ga bo tudi če ga bo imel na povodcu imel pod kontrolo in ne bo obremenjujoč za okolico. Da bo vedno pospravljal iztrebke za svojim psom, da samcu ne bo pustil urinirat vsepovsod.
Javno mnenje oblikujemo mi - lastniki psov. Poskrbimo, da bodo lahko videli dobre stvari in ne bodo mogli govoriti o stvareh, ki jih ni.

Z raznoraznimi komentarji in iskanju resnice tega tragičnega dogodka, si ne delamo usluge. Vsi, ki imamo psa, grešimo. Ker tudi vsi, ki imamo vozniški izpit prekršimo cestna pravila.
Nihče (razen redkih izjem) ne gre zanalašč prehitevat direkt pred tovornjak.
A roko na srce, ogromno lastnikov psov le te mirno pusti in jih ne briga kaj počne njihov pes. Dajmo se zavedat in dajmo se obnašat tako, da se naša svoboda konča tam, kjer je meja svobode drugega. To mejo pa raje premaknimo malo v lastno škodo.

Moralo se je zgoditi!

Vedela sem takoj, ko je bilo odločeno, da se ti psi vrnejo nazaj. Vedela sem, da se bo zgodilo in to sem tudi zapisala tule.
In danes, se je zgodilo. Saj vse skupaj je tragično zelo, ampak edina pozitivna stvar je ta, da če je že moral nekdo nastradati, ni nastradal nekdo, ki se je znašel ob napačnem času na napačnem mestu.

Od avgusta nosim v denarnici izjavo v primeru, če bi me novinarji vprašali kaj si mislim o teh bulmastifih. Hkrati pa bi bila ta izjava tudi uraden odgovor, ko bi prišel sedaj že pokojen lastnik teh psov na prevzgojo - tako mu je bilo namreč določeno s strani sodišča kot pogoj, da se lahko psi vrnejo k njemu. Ker je Škd Bajka še vedno EDINA v Sloveniji, ki ima s strani VURS-a potrjen program za prevzgojo nevarnih psov, ga ni bilo k nama.
In tudi NOBEN novinar ali kdor koli drug naju ni vprašal kaj si midva, ki imava edina v SLO potrjen program s strani VURS-a , misliva o vrnitvi tem psov nazaj k lastniku.
No sedaj, lahko to zapišem javno, ker je za tega lastnika že prepozno.
Naj bo pa za poduk vsem, ki si upajo dajati strokovna mnenja in to celo takšna, da se takšni psi vrnejo nazaj v isto okolje in k istemu lastniku. V izogib istih napak vam dam vsem strokovnjakom en zastonj nasvet. Pes ali psi, ki so že ugriznili in ki so bili zaseženi lastniku nikoli ne vračajte istemu lastniku in v isto okolje. Predvsem pa tega ne počnite, ko je v igri trop. Trop pa sta že dva psa! Če že, potem je potrebno trop ločiti in jih oddati poznavalcem in preverjenim lastnikom, ki imajo dokazljive izkušnje s psi. Ločiti pomeni vsakega v drug kraj, k drugemu lastniku in pod pogojem, da se ne nikoli ne srečajo namerno. Predvsem pa morajo biti vedno na povodcu, z nagobčnikom in novi lastnik mora imeti vsaj 30 kg več kot pes. Pes pa mora imeti na sebi dovolj kakovostno opremo, s katero se možnost pobega zmanjša na minimum ali se jo skoraj izniči.

In če se vrnem na izjavo, ki jo kot predsednica društva škd Bajka nosim v denarnici....
Po našem strokovnem mnenju, se teh psov ne da socializirat, sploh ob dejstvu, da so jih vrnili skupaj nazaj v okolje, kjer je do napada tudi prišlo in psi ponovno vzpostavljajo trop.
Popolnoma podpiramo predhodno mnenje strokovnjakov s področja kinologije, ki so podali mnenje o njihovi potencialni nevarnosti in nezmožnosti ponovne socializacije. Predvsem pa menimo, da je varnost ljudi pomembnejša kot pa življenja psov, ki so že napadli človeka s tako tragičnimi posledicami.

Tole je bila uradna izjava Škd Bajka in tudi moja.

Moje osebno mnenje in mnenje društva danes je : Psa morata na evtanazijo takoj! - Takoj je po 10-tih dneh, ko bodo izločili sum na steklino.

Tragedija, se je zgodila. Kdo je kriv.....ta, ki je na koncu nastradal....ironija a ne?....za vsako rit se palca najde.....za vsakega neodgovornega lastnika se pasji zob najde.....

Ko se starki zmeša

Sneg je nekaj čudežnega. Ajša je postala prav otročja, ne dela več drugega kot teži za ven. Niker ni nobenega godrananja, ko rečem gremo ven. Je pa vseskozi cviljenje, a bi mi šli spet ven. Tudi zvečer, ko so bili naši sprehodi res omejeni na hitro lulanje in kakanje, ki ne sme biti daljši od 400m se bi lahko spremenili v pohod. Je pa res, da je zadnje dni oblečem zvečer, ker se mi zdi, da je za njene stare kosti tako bolje. Ne vem a je ali ni tako bolje, bom pa nadaljevala s to prakso.

Izobraževanja

Ta vikend je bil namenjen temu. Začelo se je v četrtek v službi, končalo se bo jutri. Petek in danes, pa je bil rezerviran za kinologijo. Petek smo obnovili znanje o sledi, naučili se nekaj o kartografiji in kako uporabljat kompas - ja od petka imam tudi kompas, s katerim pa ne vem kaj naj počnem. Baje bo od 8 februarja vse drugače, ker takrat bomo imeli praktičen prikaz tega, kar smo delali včeraj. Ker nas ej bilo malo, smo lahko razvili komunikacijo na nivoju in to je tisto, kar bi se moralo stalno dogajat. Izobraževanje in izpopolnjevanje na nivoju sebi enakih.
Danes pa smo bili skupaj vsi. Od začetnikov do najvišjih. No, najvišje sva bile 2. En je manjkal in po pravici povedano ni zamudil nič.
Takšna enodnevna predavanja, kot je bilo danes, je metanje časa stran. Tema, ki je najbolj pomemba pri vsem delu, je združena v predavanje za vse.
Najmlajša oseba ne tem seminarju je bila 16 letna deklica, ki celo že vodi tečaje. Pa kej imajo društva pamet, da pustijo deklici, ki pojma nima kaj je življenje voditi tečaj? Saj ni čudno, da je tako v tej naši ljubi deželi, če se tako dela. NE morejo razumeti življenjskih stvari, ker še niso živeti začeli.
Glavnina slušateljev v predavalnici ni imela več kot 25 let. Glavnina med njimi ni izšolala več kot enega svojega psa. Glavnina med njimi se s kinologijo ukvarja max 3 leta. In oni so sedaj inštruktorju. Fantastično. Če sem žleht....kar naj, čez tri leta bom imela ful dela s tem, da bom popravila zavožene pse.

Samo a ni škoda psov in ljudi, ki so dobesedno nategnjeni v šoli s tem, da jim dajo za inštruktorja človeka, ki je še od mleka pod nosom.
Bravo slovenska kinologija, ni mi v čast, da sem del vas, res ne.

Zbujanje ob budilki

Kaj storiš najprej, ko zveš da greš na čakanje? No jaz sem izključila obe budilki. No to, da lahko spim dokler me psici ne zbudita, je vsekakor balzam za moje življenje. Vedno sem bila nočni človek, pa ne za žur, ampak sem vedno ponoči vse počela. Te tri tedne sem kar lepo izkoristila za vse nedokončane stvari.
Danes pa sem spet morala v službo in to ob 8.00. Katastrofa, spet me je zbudila budilka. Tako zgodaj, da sem komaj spravila vse tri iz postelje. Pa samo jest so morali. Ni ga bilo večjega šoka, ko še ptiči zunaj niso prišli jest. Saj je bil že dan.....

Nekaj mi pravi, da se bo nekaj v kratkem spremenilo. Tako, kot sem vedela da grem na čakanje, tako mi sedaj nekaj govori, da prihajam nazaj. Fino fajn, skačem do stropa.....od......
Glede na to, da sem v petek zvedela, da bom od ponedeljka doma, si nekako ne želim, da bi jutri, ko je petek zvedela, da od ponedeljka delam. Ker...potem bom morala najprej vključit budilke in spet bomo morali vstati sredi noči. Vse za ljubi kruhek.

Žensko zavedanje je celovito - iz celotne slike razberejo posamezne dele. Moško zavedanje je ponavadi zaporedno - celotno sliko zgradijo iz posameznih delov (John Gray)

Prednosti trenutnega stanja

Biti na čakanju ni psihološko gledano luštno. Sicer je to spet stvar gledanja, ampak danes je definitivno pozitivno to, da sem na čakanju. Ker je po dolgem času bil spet sonček, sem sem kar smejala vsem, ki so v prisarnah.
Nebo brez oblačka, mrzel zrak, ki pa ga zaradi sončka ni bilo. Božanje sončnih žarkov v rdeča lička, ........ja, to si lahko v pisarni samo zamišljaš. Ko pa si na čakanju, greš na sprehod točno takrat, ko je sonček najbolj močan in ko ti je skraj da malo vroče, če se preveč oblečeš ali pa veliko gibaš. Tako to zgleda na nebu - modro, ko je lahko modro nebo.

Ajšika zopet čisto druga, dva dni nazaj pa mi je zaradi skrbi požrla noč. Verjetno jo je res samo krč prijel in ji je zaskočila čeljust. Grozno za pogledat, ko ne more odpret ust do konca.
Danes je bil sonček in sneg je še vedno...taktika lovlenja mišk, je že skoraj v nulo dodelana, samo miško mora še ujet ;)





Druga dobra stran tega stanja pa je tudi ta, da imam lahko sedaj tudi dopoldne šolo. Ker me šef lahko pokliče nazaj delat imam le individualne ure. No šefovi klici...težko je nekoga voditi na slepo po programih, ki jih šef nikoli ni uporabljal, ma kaj uporabljal, še videl ne. Ampak to je pač tako, če se da edinega, ki to počne na čakanje ;)
Bajka je rada soinštruktorica saj se vedno naleta s tečajniki. Ajšika jih pa tudi sprejme in jim pove kje je meja in do kje se sme gospe težit.





Ajša me je danes malo razočarala s svojim vedenjem, saj smo srečali eno lepo rjavo labiko - to je edina barva labija, ki bi ga tudi imela in jo je prav grdo narančala. Smrklja stara, tega ji ne bom dovolila. Nima se kaj tako obnašat. Tega ne dovolim in pika. Mi je prav žal, če ji je takoj potem žal in gleda s tistimi učki, sory nisem hotla. Prej se je treva kontrolirat in pika!
Enemu pa tale zima ni prav nič všeč....


Prednosti in slabosti so pri vseh stvareh. Jutrišnja slabost bo ta, da moram na predavanje o varstvu pri delu. Ja ....glavno, da bom podučena....s