Ugajati drugim ali biti to kar si

Moje razmišljanje oz. moje dojemanje psa in vse kar je povezano s tem, je pač malo drugačno. Sama prav nič ne kompliciram. Psa imamo za družbo in družiš se s tistimi, ki te ne obremenjujejo s svojim vedenjem.
In tako naj bi bilo tudi druženje s tvojim psom. Ne predstavljam si življenja s psom s katerim bi imela same težave in zaradi katerega bi se morala na sprehodu spremeniti v jastreba, ki preži na vse kar se premika, da se zaradi tega ne bo prehitro premaknil moj pes.
Prav tako si ne predstavljam življenja s svojim psom, zaradi katerega bi morala premišljevati kam lahko grem in kam ne.
Življenje s psom si zamišljam pač kot sprostitev in sprostitev pomeni zame to, da sem na prvem mestu jaz in potem ostali. Sproščenost je sprostiti sebe. Kar pomeni, da nočem imeti psa s katerim se bom morala stalno ukvarjat, ampak se bo pes ukvarjal z mano. Ko se mi bo dalo, se bom pa jaz z njim.
Danes že premišljujem kam vse bova šle z Bajko sedaj, ko je že dovolj toplo, da so sprehodi luštni. In predvsem sedaj, dokler mi ni treba gledat na uro kdaj bove nazaj.
Bohinj bo definitivno padel, ker ni ga lepšega kot sprehod ob jezeru. To da gre v jezero je pa prekršek, ker itak bo prekršek že to, da bo spuščena. Da bi jo imela na povodcu si pač ne predstavljam. Ja, jo bom privezala vsakič, ko bom zagledala ljudi. Je pa res, da ne bo hodila 50m stran od mene, ampak bo hodila ob meni. Popolnoma isto, kot če bi bila na celi dolžini povodca. Zakaj privezala, ko bom videla ljudi. Ne zato, da jim ne tala lupčka, ampak zato, ker so ljudje prišli v Bohinj mogoče zaradi čisto iste stvari kot jaz. Da imajo mir in da uživajo v naravi in se ne obremenjujejo z ničemer.
Pa na morje bi lahko kaj pičile sedaj, ko še ni folka. Folk me pač moti, pa ne zaradi psa, ampak ker imam zelo rada, ko imam čas mir in predvsem tišino.
V bistvu bova šle pa tja kjer je lepo, kjer je mir in kjer zraven še neki pojeva.
Briga me za ljudi, ki me bodo čudno gledali, ko bo jedla z mano. En košček zame, en zanjo...
Ma, komaj čakam pomlad, da se začne lepo vreme in prosti čas.
Sedaj samo upam, da bom pametno naredila urnike dopoldneva in si bom naredila tako, da bom kak dan frej ;)
In kaj učim svoje tečajnike - točno to v kar verjamem in kar živim sama.
In kako vem, da delam prav. Zato, ker smo šli lahko danes s samimi ogromnimi psi na kavo, pa se nihče ni ukvarjal s psi, ampak z družbo s katero so bili. A ni to to, kar si želimo?

Iskanje prostora kjer je manj blata

je bolje kot je bilo včeraj. Da se hodit in se suši. Ni še suho, ampak ne nasedeš nekje vmes.
Danes je bila spet ta hudo sobota. Všeč mi je, če sem poštena, ker je lepo gledat napredek in lepo gledat čedalje bolj vesele ljudi.
Danes smo končali z enimi uricami. Končali smo ravno tam, kjer moramo začeti naprej. Fantkom se dogaja na polno in čas je, da jim povemo kdo je kdo.  Nekateri bodo zgubili moškost in takoj po tem nadaljujemo.

Taki mali pamžki so bili, ko so začeli:)

Novi tamalčki so bili danes čisto preveč pridni in vesela sem, da tako lepo napredujemo.
Če sme poštena imam sedaj skupini, ki sta res odlični in s katerimi z užitkom delam.

Taveliki so pa res naredili tak preskok, da se mi samo še smeji. Kaj vse se lahko naredi, če je zadaj volja in pravi suport.

Samo še ona se sprosti in smo zmagal.

Jutri pa spet lov za suhim terenom.

Naravi se je spet zmešalo

Pred enim tednon sem šla zvečer še pri -9°C na sprehod. Danes ob istem času je bilo +9°C. Narava je zmešana, zmešali smo jo mi.

Malo me je že skrbelo ali bodo zvončki preživeli, ker so se ravno prebujali, ko je pritisnil mraz. So in že prihajajo ven :)

Z Bajko sva šle pogledat ali je še kje kaj teloha - na žalost sva našle januarja edini teloh v našem gozdu. Nekje se spomnim, da sem ga v otroštvu tudi videla, samo tam so sedaj vse preuredili in ga ni več.

Sva pa zato med iskanjem teloha prebudile metuljčka.

Če to ni pomlad? Če zvončki in metuljčki ne kažejo na to, pa temperature okoli 20°C, ki so bile čez dan.

Je pa res, da je sedaj v naravi najbolj grozno to, da kamorkoli stopiš, stopi v blato. Nekje so celo še luže pokrite z ledom, ker sonce ne posije nikoli tja.

Ampak hoditi samo po cesti zato, da bi imel čistega psa. No, čistega, dokler ne srečaš Jacka.

Bajka je morala vzeti zalet, da je skočila nanj:)

Ker je bila že tako umazana, sva nadaljevale v gozd. No, saj mi je bilo nekje na sredi žal, ampak vseeno je tam tako fajn.

Naj se prosim že posuši vse skupaj, da ne bova kot dve prašiške hodile domov.

Da o tem, da ne moremo na poligon sploh ne govorim.

Šola v naravi ima svoj čar in ta vikend bomo v naravi.

Vpis v pasjo šolo

Marec je čas, ko se večina lastnikov odloča za vpis v pasjo šolo.
Tudi pasja šola Bajka vpisuje nove tečajnike v igralne urice in pasjo malo šolo.

Zadnje čase pa s ponosom opazujem napredek svojih indivdualcev.
Individualno šolanje psa je za vse, ki nimajo časa hodit v tečaje ali pa tega ne želijo.
Osebni pristop z inividualnim šolanjem psa pa potrebujejo vsi, ki imajo težave s svojim psom. Če se pes ne more skoncentrirat med psi, je neumno vztrajati v tem, da se bo začel osredotočati na lastnika. Ker je dejstvo, da tega ne počne tudi takrat, ko je sam. Seveda to počne dokler ima lastnik motiv v obliki hrane ali igračke. Ko motiv vzamemo, zgine tudi pozornost. Popolnoma isto je s psom, ki pač ne prenaša najbolje drugih psov. Ali zaradi tega, ker bi se rad igral ali pa zato, ker jih pač ne mara. Oboje je isto moteče - ne da se delati med psi.
Zato moramo najprej psa in lastnika pripraviti na individualnih srečanjih šele potem, ko je pes in vodnik sposoben, gresta v skupino.
In te, ki jih imam sedaj so res pokazali tako velik napredek, da sem lahko res ponosna na njih. Kljub temu, da zaradi mraza nismo delali in da smo se ta teden dobili po treh tednih, ko bi bili lahko v bistvu spet nazaj na začetku, so psi postali čisto drugi. Prav z veseljem sem opazovala njihovo preobrazbo in z veseljem sem videla ponos in samozavest v lastnikih. Le to pa je ključ do uspeha - srečnega in neproblematičnega sobivanja s psom. Da to dosežeš, pa potrebuješ nekoga, ki te spodbuja in ki to pokaže pot.

Danes bi bila stara 12 let

Če bi bila Ajšika še živa, bi bila danes stara 12 let. Tako pa je že skoraj 2 meseca ni. Kako gre čas hitro. Včeraj sem gledala njene fotke, kako je bila do konca polna življenja.
Ni se lahko posloviti od svojega psa, po drugi strani smo pa velikokrat egoisti in se ne poslovimo takrat, ko je res že čas in mučimo živali zato, ker se ne moremo sprijazniti z izgubo.

Ajška mi je dala ogromno, dala mi znanje, dala mi je samokontrolo, dala mi je samozavest, dala mi je Bajko.

Enrkat v življenju imaš takšnega psa. Res je, bila je ena in edina.

Hočem mraz nazaj!

Ker tole kar je sedaj, je samo za bruhat. Ob 10-tih sem komaj speljala šolo na poligonu. Na fleki snega smo se trudili delat. Katastrofa.
No, ampak psi si se imeli pa v redu. Več na tleh kot na nogah.

Naslednja skupina ni šla več na poligon, ker bi bilo nemogoče delat. Smo pa zato šli na sprehod v naravo in znanje iz poligona prenesli v prakso.

Danes popoldne je šla Jaffa domov. Kot iz inata mi je še zadnjo minutko, ko smo šle kakat in lulat, pojedla en grd, smrdeč drek.
No, Bajka je bila bolj vesela njenih lastnikov kot Jaffa. Malo smešno je bilo, ampak verjamem, da je takoj, ko je prišla domov bila vesela tudi ona.

Čist pasja sobota, ki se je začela že v petek

Končno spet delam tko kot je traba.
14 dni nismo imeli šole, katastrofa. Ma, saj smo bili stalno na vezi in tudi če je bilo potrebno sem se s kom slišala ali videla. A delo s skupino je čist nekaj drugega kot delo s posameznikom.
Se je začelo že v četrtek, ko smo se dobili s tavelikimi. Pri toliko starih psih je lahko 14 dni že mala katastrofa, tu mislim predvsem za samce, saj njihov ego lahko pobegne. In je nekaterim.
Se opravičujem ker moram to povedat nagalas. Vem da lahko, ker ni nič takega, le poučno in smešno ;). V četrek sem imela eno individualko, ki je imela psa, ki je živel samo z in za lulček. In jo vprašam če ima kaj proti kastraciji. Njen odgovor je bil da niti ne, samo da so ji vsi rekli, da se bo psu potem spremenil karakter. No vsi, ki tako mislite. Psi nimajo karakterja v jajcih, je pa res, da jim ga jajca vodijo ;) Karakter ima pes v duši in te mu ne vzameš, če ga katriraš. No, ta pes danes nima več karakterja.
In smo ravno toliko stari, da fantom nagaja karakter in v teh 14-tih dneh se je dobro naredil. Zato smo imeli že med tednom šolo in prav sem se odločila za ta korak. Tako smo danes lahko nemoteno delali.

S tamalčki smo se dobili v petek zato, ker pri tako mladih kužkih je 14 dni velik manjko in smo se zopet dobili zato, da smo postavili nazaj odnos med njimi. In tako sem bila vesela, da se je malo pišek, ki se je včeraj še izogibal družbe, danes začel igrat.




Še ena se je danes začela igrati:

Pasji lulček...sem pristraš kastracij, priznam. Prvič zato, ker sem doživela kako zgleda pri psu povečana prostata zaradi raka in tega ne privoščim nobenemu, drugič zato, ker sem imela psa, ki mu je življenje urejal lulček. Pristaš zato, ker se psi umirijo in začnejo živeti drugačno življenje.
Niti se ne bom spuščala v debato za ali proti, ker se vsak sam odloči za to. Vem le, da ko psu samo še lulček dela je skoraj da nemogoče delati z njim. Sploh če je na drugi strani vodnik, ki ga niti fizično niti psihično ne obvlada.
In kaj je potem večje gorje. Vztrajati v nemogočem ali kastrirat psa? Jaz pravim da slednje.
Če so psi ok in nimajo zaradi tega problemov - ne ga kastrirat, naj jih ima. Roko na srce, taki psi so v redu zato, ker imajo striktnega lastnika, ki ustavlja vsako teženje, vsako nastopaštvno in vsako rangiranje. ne ustavlja tako, da to počne v nedogled, ampak ustavi tako, da je psu čisto jasno, da tega ne sme in zato tega ne počne.
Tu smo lastniki samic na boljšem, ker nimamo tega. Se nam pa "maščuje" 2x na leto po en mesec, ko se psica goni.
Sem za ali proti sterilizaciji? Jaz svojih nimam. Predvsem zato, ker živim v okolju, kjer so psi pod kontrolo in kjer nimam problemov s pasjimi prišleki. No, Ajša je imela loverja, ampak je bil popolnoma nenadležen, le pri nas je bil 3 tedne.
Če bi živela v strnjenem naselju, kjer je polno cuckov, bi se odločila za sterilizacijo. Drugi razlog bi bil, da bi imela psica navidezne brejavosti in bi jo vsaka gonitev psihično čist sesula. Če bi se to ponovilo pri drugi gonitvi, bi šla pod noč. Včasih - in tudi še sedaj! so rekli, da mora imeti psica v tem primeru čimprej mlade. No, izkušnje kažejo, da tudi če jih imajo, so vsake gonitve, ko nimajo mladih, hujše.
Torej, ni potrebno imeti mladičkov, ker ima psica navidezne, celo fer je, da se jih nima, ker je to genetsko pogojeno in prenašate to naprej.
No, pa naj še kdo reče, da se svet ne vrti okoli lulčov. Iz delovne sobote, sem prešla na njih :))

Svetlo je že

Ker nam je sedaj dvakrat odpadla šola, ker so bile stopinje pod minus 10°C in je zraven še pihalo, smo danes z veliki nadomeščali. Namesto iz otroštva poznanih delovnih sobot, smo imeli delovni četrtek:)
Na žalost trije niso mogli, ampak smo pa s temi, ki so prišli delali toliko bolje.
Za eno psičko sem vesela, ker kraševka ravno ni pes, ki bi delala. Ona pa dela. Danes sem jo že božala in jo pogledala v oči. Do sedaj nisem mogla, ker me je tako spominjala na Ajško, da nisem mogla. Saj vem, ni lepo, ampak osebno se nisem mogla povezat z njo, ker bi bila čustveno povezana s preteklostjo. S tem bi pa psici dala slabo energijo. Čeprav mi je danes psica nehote sama pomagala pri tem, da sem si pustila, jo začutiti. Padla je na hrbet in se crklala. To je bila Ajšina poza, ko se je začela valjat po hrbtu. Takrat je bila v svojem svetu in vedno, ko sem jo pri tem božala, se je smejala. Zato sem, ko se je psica ulegla na hrbet, dobila njeno dovolenje, da se lahko povežem.
Vem, moja razmišljanja so mnogim smešna in za lase privlečena. Pa ni tako. Vedno dobiš odgovore na vsa svoja vprašanja. Vedno te vodijo neopazne stvari, znaki, namigi, kretnje. Vedno ti je vse dano - če znaš gledat in če znaš sprejemat.
Srečo imam, da delam z psi, ki ne blefirajo, tako kot to počnemo mi. Pes ti vedno pride naproti, vedno se zgodi točka preloma, ko ti pusti, da mu zaupaš. Ne znam opisat kako to čutim, ampak pes te pogleda in njegovo telo se umiri. Umiri zato, da te lahko sprejme. In od takrat naprej  je narejena vez, ki jo lahko samo še izpopolniš.
Zakaj se moram povezati s psom v tečaju. Ker ga moram čutit, ker ga moram videti. Ker s tem, ko ga čutim in ko ga vidim, vem, kako je z njegovim lastnikom.
Seveda pride pes, s katerim se ne povežem, s katerim se ne začutiva. Ponavadi je tako, da se tudi z lastnikom ne. Zakaj se ne povežem....zato, ker je toliko obremenjen s svojim vodnikom, da nima energije za druge.
Malo sem zašla od naslova, ampak v življenju je pač tako, da če si pameten slediš sebi, ker sam si lahko največji učitelj ali pa največja poguba.
Predvsem je važno, da si ti, ti.
No, tole nisem jaz, ampak sem nekdo, ki si želim postati. In ker si zaenrat to samo želim, so slike take, kot so. Dober trenutek, a ga še ne znam izkoristit.

In ker še ne znam, sem se vrnila nazaj v znanemu - torej ziheraštvu. To ziheraštvo mi pa več ne predstavlja izziva in sem konec koncev ravno tako nezadovoljna kot s tem, kar še ne znam.
Res je, da so izdelki boljši, samo če ti ni v zadovoljstvo, potem ni bolje.

Tole foto zgodbo moram končat, ker če je ne bi, bi se spraševali ali je Jaffa živa. Je. Bajka ima stalno odprt gobec, ampak nikoli ne ugrizne. Aja, to je samokotrola - en me je spraševal kaj je pasja samokontrola.

Čakam, da bo nekdo rekel, da zagovarjam svojo nevzgojeno psico, ker se na vseh slikah vidi, kako stalno grize pse. Če bi bilo to res, bi morala biti Jaffa, glede na to, da je vsaj 4x na dan - tisti, ko gresta samo lulat ne štejem - skupaj na sprehodu in počneta to, kar se vidi, že zdavnaj vsaj šivana, če ne že cela povita in na pol mrtva.
Pa nima niti praskice, še mokro dlako ne - pride Bajka domov poščipana in vsa mokra.

Tudi po tem, je še vedno živa:)

Enkrat si bom morda vzela čas in razložila Bajkine grožnje.
Zakaj lahko Bajka in Jaffa čisto normalno živita skupaj, čeprav  mali vražiček od Jaffe stalno teži Bajki. Ker se poslušata in opazujeta. Samo zato. In ker odreagirata takrat kot je treba in tako kot je treba.
Če ji hoče vzeti palico, kar ji je povedala že najmanj n-tič da ne mara, ji to povemtako, kot se vidi na slikah. Ne boš.
Če ne pomaga...ne, ne zgrize - temu se reče pa samokontrola, ker ve, da ne sme :) ji palico pač pusti in je mir.

15 dni jo že imam

Jaffica je že 15 dni pri meni. Ko gledam nazaj, se mi zdi, kot da je prišla včeraj. No, le jutranje zvonenje budilke mi je spremenilo teh 15 dni.
Nekdo bi lahko rekel, da je bilo napornih 15 dni. Meni je bilo pa fino. Fino zato, ker sem 15 dni opazovala spremembno na njej.
Ko je prišla je bila tipična labika. Vedno nekaj prenašala, pojedla vse drekce, našla vso svinjarijo. Prvi dan na 10m povodcu ni bilo nič drugega kot fuj in lovlenje.
Danes, gremo lahko na sprehod, tako kot se gre. Hodi okoli, ne pobira vsega kar najde, če že- rečeš ful in spusti.
Ok, 15 dni, 4x na dan, vstrajanja in rezulatat je tu. Lahko je vse na tleh, pa ne bo pobirala in nosila okoli. Res, da je bil davek dvoje rokavic, ampak važen je cilj in rokavice sem že pozabila.
Res je, da je imela psica fantastiče temelje. In da je v osnovi pridna punca. Le pasma ji nagaja.
Ma mi bo kar dolgčas, ko je ne bo.
Vztarjnost in neomajnost. V bistvu sem imela hrano samo prvi dan s sabo...potem jo nismo rabili.
Pa so ob čuvanju dobili še malo prevzgoje;) Pač, poklicna deformacija.

Tiho ne morem biti, povedat pa nočem

Seveda se to nanaša na zadnji napad psa na otroka. Ker nisem hotela biti spet na 24.ur sem raja napisala razmišljanja o prvič.  Seveda sem spremljala zadevo, saj jo moram, mogoče bo kdo tut mene vprašal, ki sem baje edina v Sloveniji, ki uradno prevzgajam nevarne pse;)
In danes je bil objavljen prispevek na Svet-u. Mamica trdi svoje in ji verjamem. Lastnica pravi, da je morala biti psica izzvana  - a ji ne verjamem. Zakaj? Zato ker sem pogledala posnetek. Prvič sem se ustavila pri posnetku psice, drugič pri 30-ti sekundi na posnetku- Sicer poslušna psička, ki dela na žogico, a nima samokontrole, kar je lepo vidno na posentku. Pri minuti 16 mi je bilo pa že žal, da sem gledala.
Samokontrola na višku. Spoštovanje človeka in izdelan vzorci vedenja - na višku.
No naprej pač nočem povedat! Tisti, ki hočejo videti resnico, so jo ravnokar prebrali.